Po razveljavitvi sodbe sodišče Rupnikove krivde kazenskopravno ne bo še enkrat ugotavljalo

Raveljavitvi lahko sledi le ustavitev postopka. Rupnika tako ne bo mogoče obravnavati kot krivega očitanih dejanj, a s tem ne bo rehabilitiran.

Objavljeno
10. januar 2020 18.00
Posodobljeno
10. januar 2020 18.03
Vrhovno sodišče je razveljavilo obsodbo zoper domobranskega generala Leona Rupnika in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje. FOTO: Wikipedija
STA, V. U.
STA, V. U.
Edino, kar lahko sledi razveljavitvi sodbe generalu Leonu Rupniku, je ustavitev postopka zoper že 74 let pokojnega domobranskega generala. Rupnika tako ne bo mogoče obravnavati kot krivega očitanih dejanj, je za STA ocenil Miha Hafner z ljubljanske pravne fakultete, ki pa dodaja, da s tem ne bo rehabilitiran. Tožilstvo sodbo še preučuje.

Vrhovno sodišče je namreč razveljavilo obsodbo zoper domobranskega generala Leona Rupnika in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje, saj tedanja sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena. Rupnika so zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem septembra 1946 usmrtili pod Golovcem.

Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti obravnavalo na pobudo Rupnikovih potomcev. Izredno pravno sredstvo so lahko potomci uveljavljali še toliko desetletij po izvršitvi sodbe na podlagi v 90. letih prejšnjega stoletja sprejetih dopolnilih zakona o kazenskem postopku, ki je predvidel izredni rok za vlaganje zahtevkov za varstvo zakonitosti za rehabilitacijo nezakonito, protipravno in krivično obsojenih v nekdanjem komunističnem režimu v obdobju po drugi svetovni vojni do leta 1990.



Asistent na ljubljanski pravni fakulteti Miha Hafner je poudaril, da vrhovno sodišče ni vsebinsko presojalo, ali je bil Rupnik, ki je po poročanju medijev v tedanjem sojenju krivdo priznal, kriv ali ne, saj izredno pravno sredstvo ni namenjeno ponovnemu ugotavljanju krivde obdolženega. Presojalo je zgolj, ali je bila v konkretnem sodnem postopku storjena kakšna pravna kršitev.
 

Če bi bil Rupnik živ, bi sledilo novo sojenje


»Presojali so na podlagi zakonov, ki so veljali v času sojenja. Konkretno v tej sodbi so pritožniki zatrjevali več različnih kršitev. Sodišče jih je večino zavrnilo, za nekaj njih pa je ocenilo, da so dejansko predstavljale kršitev že takratnih pravil sojenja. Zato je vrhovno sodišče tudi razveljavilo sodbo,« je pojasnil Hafner.

Vrhovni sodniki so tako po njegovih pojasnilih ugotovili nekatere procesne kršitve v takratnem postopku zoper Rupnika, in sicer da v sodbi nekatera Rupniku očitana kazniva dejanja niso bila dovolj obrazložena oziroma nekatera sploh niso bila utemeljena. To pa je bila že po takratni zakonodaji bistvena kršitev kazenskega postopka, je pojasnil.

Je pa Hafner opozoril, da taka odločitev vrhovnega sodišča ne pomeni rehabilitacije Rupnika. »Če bi bil gospod še živ, bi se začelo novo sojenje in bi prvostopenjsko sodišče še enkrat izpeljalo celoten postopek,« je dodal.

Kar se nadaljnjih postopkov tiče, je pravnik pojasnil, da če ne bo že tožilstvo samo umaknilo obtožbe zoper Rupnika, bo postopek s sklepom ustavilo sodišče. Glede na zakon o kazenskem postopku namreč sodišče ne sme voditi postopkov zoper mrtve osebe. Kazenskopravno se tako Rupnikove krivde ne bo še enkrat ugotavljalo.

Na ljubljanskem tožilstvu so pojasnili, da so sodbo vrhovnega sodišča prejeli. Po prejetju vse potrebne dokumentacije in spisa bo zadeva preučena, pristojni tožilec pa bo sprejel ustrezno odločitev.


 

Bodo Rupnikovi potomci lahko zahtevali vrnitev odvzetega premoženja?


Hafner meni, da bo končni učinek te odločitve vrhovnega sodišča ta, da »ker bodo postopek ustavili, prejšnja sodba pa je bila razveljavljena in pri nas velja domneva nedolžnosti, Rupnika pravno gledano ni mogoče obravnavati kot krivega tega kaznivega dejanja«.

Rupniku je bilo s sodbo leta 1946 med drugim tudi odvzeto premoženje. Hafner ocenjuje, da ima tak razplet morda lahko vpliv tudi na to, ali bodo Rupnikovi potomci lahko zahtevali vrnitev odvzetega premoženja.

Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti, ki so jo vložili pooblaščenci Rupnikovih potomcev, prejelo leta 2014. Kot so pojasnili na vrhovnem sodišču, tovrstne zadeve od sodnikov terjajo več časa, študija in priprav, kot primeri, o katerih odločajo sicer.

Pojasnili so še, da je vrhovno sodišče ob prejemu zahteve za varstvo zakonitosti od pristojnega vložnika dolžno odločiti o zadevi. Pri tem se vrhovno sodišče ne more sklicevati na zgodovinska dejstva, ampak na tista, ki so razvidna iz konkretnega sodnega spisa konkretne obravnavane zadeve in na upoštevanje procesnih pravil, ki so prav tako določena v procesnem zakonu.

Pooblaščenka Rupnikovih potomcev, ki so na vrhovno sodišče vložili zahtevo za varstvo zakonitosti, po informacijah STA sodbe še ni proučila.

image
Rupnikov proces. FOTO: Wikipedija


Levica: Bi bila slovenska sodišča pripravljena razveljaviti tudi nürnberške procese?



V Levici so posredovali odziv na odločitev sodišča. »Svoje ravnanje je Leon Rupnik tudi priznal, in sicer na procesu, ki ga sodišče zdaj razveljavlja. Z odločitvijo, da se drži formalizmov, je sodišče hkrati sprejelo tudi politično odločitev, ki prispeva k simbolni rehabilitaciji nacizma, fašizma in kolaboracionizma v današnjem času. Sprašujemo se, ali bi bila slovenska sodišča pripravljena razveljaviti tudi nürnberške procese proti najvišjim nacističnim funkcionarjem, saj so tudi ti potekali v pravno-politično neregularnih razmerah, ki jih je pustila za seboj druga svetovna vojna.

Razveljavljena sodba Rupniku je sorodna mnogim razveljavitvam obsodb kolaboracionističnih zločinov, kot v primerih škofa Gregorija Rožmana na Slovenskem, nadškofa Alojzija Stepinca na Hrvaškem in komandanta Draže Mihailovića v Srbiji. Je del iste konjunkture kot glorificiranje fašistov in demoniziranje partizanov v Italiji, sprejemanje revizionističnih resolucij v Evropskem parlamentu in blokiranje poskusov obsodb fašizma s strani Združenih narodov,« so med drugim zapisali v stranki.