Bi prisegli, da boste pomagali dvigniti prometno kulturo?
Vesna Marinko, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa, je zadovoljna z napredkom na področju prometne varnosti v zadnjih mesecih
Odpri galerijo
Letos je v nesrečah urmlo 76 ljudi, v istem obdobju lani pa 73. FOTO: Igor Mali
Ljubljana – »Izboljšanje prometne varnosti temelji predvsem na dvigovanju prometne kulture in odgovornega ravnanja v cestnem prometu, zato vse udeležence v prometu vabimo, da se s podpisom prisege za varnost na cesti pridružijo krogu ljudi, ki so se že moralno zavezali, da bodo po svojih najboljših močeh prispevali k boljši prometni varnosti,« je k aktivnemu pristopu reševanja prometnovarnostne problematike danes med drugim pozval tudi Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na generalni policijski upravi.
Šestindvajseti september je v okviru projekta EDWARD (European Day without a Road Death), ki ga že več let zapored organizira Tispol, evropska zveza prometnih policij, namreč evropski dan brez smrtnih žrtev v cestnem prometu. »Vsi, ki sodelujemo v projektu, smo si postavili visok cilj, da danes na evropskih cestah ne bi bilo nobene smrtne žrtve,« je pri tem povedala Vesna Marinko, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa.
»Ta cilj je še bolj pomemben, saj so letošnjo prvo polovico leta na slovenskih cestah zaznamovali številni tragični dogodki. Ob koncu junija 2019 je bilo na slovenskih cestah 40 odstotkov več umrlih kot v istem obdobju lani, in sicer 56 (lani 40). Na podlagi določenih kazalnikov smo pričakovali, da se bo stanje v poletnih mesecih še dodatno poslabšalo, zato smo uvedli dodatne ukrepe,« je povedala Marinkova in dodala, da so v nadaljnjih mesecih potekale številne terenske aktivnosti po vsej Sloveniji, s katerimi so po njenih besedah dosegli občutno izboljšanje stanja prometne varnosti. Število umrlih udeležencev je bilo julija in avgusta namreč najmanjše v zgodovini samostojne Slovenije.
Marinkova je zlasti zadovoljna, da med julijem in septembrom na slovenskih cestah ni umrl noben otrok ali mladostnik, prav tako v tem času ni bilo nobene smrtne žrtve med pešci. Tudi v najbolj problematičnem območju Slovenije, Posočju, ki je bilo v prvi polovici leta statistično najslabše, v tem času ni bilo smrtnih žrtev. Tam so sicer izvedli največ preventivnih aktivnosti na terenu.
Tudi sicer je po besedah Marinkove letos 5087 poškodovanih, kar je devet odstotkov manj kot v istem obdobju lani, ko jih je bilo 5582. Spodbuden je tudi podatek, da avgusta in septembra ni bilo nobene smrtne žrtve zaradi pijanega voznika. Tudi med vozniki tovornih vozil je manj smrtnih žrtev (lani pet, letos dva) ter tudi manj umrlih in poškodovanih udeležencev v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki tovornih vozil.
A vse ni tako rožnato. Marinkova je opozorila na hitrost, ki je še vedno največji vzrok za hude nesreče. Za skoraj polovico smrtnih žrtev v juliju, avgustu in septembru – devet od dvajsetih – je bila namreč po njenih besedah usodna neprilagojena hitrost. Trije od 11 umrlih niso uporabljali varnostnega pasu, oba umrla kolesarja nista uporabljala zaščitne čelade, prav tako zaščitne čelade ni uporabljal umrli voznik mopeda. Skupaj je v tem obdobju umrlo šest motoristov, julija pa je alkohol povzročil pet smrtnih žrtev.
»S premišljenimi in ciljno usmerjenimi aktivnostmi, s katerimi smo prvič v zgodovini združili ključne akterje na področju prometne varnosti, nam je uspelo pomembno obrniti negativni trend in zajeziti poslabšanje prometne varnosti. Dokazali smo, da sta sodelovanje in povezovanje ključna, saj prinašata sinergijske učinke. V treh mesecih nam je z vsemi napori in prizadevanji uspelo zajeziti slabo stanje prometne varnosti. S 40 odstotki več umrlih kot v istem obdobju lani ob koncu je stanje ob koncu letošnjega septembra tri odstotke več umrlih kot lani. Letos je namreč umrlo 76 ljudi, v istem obdobju lani pa 73,« je povedala.
»Ravnanje voznikov je še vedno glavna ovira pri napredovanju proti ciljem za zmanjšanje števila smrtnih žrtev na cestah,« pa je temu dodal Kapun. »Poleg nadzora, ki ga izvajamo na primorski avtocesti, bomo številne naloge izvajali tudi v Pomurju, kjer se skupaj z Inšpektoratom za infrastrukturo izvaja nadzor nad tovornimi vozili. V nadzoru sodelujejo tudi inšpektorji iz drugih držav članic EU. V Pomurju potekajo tudi nekatere preventivne aktivnosti, pri katerih sodelujejo vrhunski športniki, zaposleni v MNZ,« je povedal med drugim.
Šestindvajseti september je v okviru projekta EDWARD (European Day without a Road Death), ki ga že več let zapored organizira Tispol, evropska zveza prometnih policij, namreč evropski dan brez smrtnih žrtev v cestnem prometu. »Vsi, ki sodelujemo v projektu, smo si postavili visok cilj, da danes na evropskih cestah ne bi bilo nobene smrtne žrtve,« je pri tem povedala Vesna Marinko, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa.
»Ta cilj je še bolj pomemben, saj so letošnjo prvo polovico leta na slovenskih cestah zaznamovali številni tragični dogodki. Ob koncu junija 2019 je bilo na slovenskih cestah 40 odstotkov več umrlih kot v istem obdobju lani, in sicer 56 (lani 40). Na podlagi določenih kazalnikov smo pričakovali, da se bo stanje v poletnih mesecih še dodatno poslabšalo, zato smo uvedli dodatne ukrepe,« je povedala Marinkova in dodala, da so v nadaljnjih mesecih potekale številne terenske aktivnosti po vsej Sloveniji, s katerimi so po njenih besedah dosegli občutno izboljšanje stanja prometne varnosti. Število umrlih udeležencev je bilo julija in avgusta namreč najmanjše v zgodovini samostojne Slovenije.
Brez smrtnih žrtev med otroki in mladostniki
Marinkova je zlasti zadovoljna, da med julijem in septembrom na slovenskih cestah ni umrl noben otrok ali mladostnik, prav tako v tem času ni bilo nobene smrtne žrtve med pešci. Tudi v najbolj problematičnem območju Slovenije, Posočju, ki je bilo v prvi polovici leta statistično najslabše, v tem času ni bilo smrtnih žrtev. Tam so sicer izvedli največ preventivnih aktivnosti na terenu.
Tudi sicer je po besedah Marinkove letos 5087 poškodovanih, kar je devet odstotkov manj kot v istem obdobju lani, ko jih je bilo 5582. Spodbuden je tudi podatek, da avgusta in septembra ni bilo nobene smrtne žrtve zaradi pijanega voznika. Tudi med vozniki tovornih vozil je manj smrtnih žrtev (lani pet, letos dva) ter tudi manj umrlih in poškodovanih udeležencev v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki tovornih vozil.
Hitrost, hitrost, hitrost
A vse ni tako rožnato. Marinkova je opozorila na hitrost, ki je še vedno največji vzrok za hude nesreče. Za skoraj polovico smrtnih žrtev v juliju, avgustu in septembru – devet od dvajsetih – je bila namreč po njenih besedah usodna neprilagojena hitrost. Trije od 11 umrlih niso uporabljali varnostnega pasu, oba umrla kolesarja nista uporabljala zaščitne čelade, prav tako zaščitne čelade ni uporabljal umrli voznik mopeda. Skupaj je v tem obdobju umrlo šest motoristov, julija pa je alkohol povzročil pet smrtnih žrtev.
»S premišljenimi in ciljno usmerjenimi aktivnostmi, s katerimi smo prvič v zgodovini združili ključne akterje na področju prometne varnosti, nam je uspelo pomembno obrniti negativni trend in zajeziti poslabšanje prometne varnosti. Dokazali smo, da sta sodelovanje in povezovanje ključna, saj prinašata sinergijske učinke. V treh mesecih nam je z vsemi napori in prizadevanji uspelo zajeziti slabo stanje prometne varnosti. S 40 odstotki več umrlih kot v istem obdobju lani ob koncu je stanje ob koncu letošnjega septembra tri odstotke več umrlih kot lani. Letos je namreč umrlo 76 ljudi, v istem obdobju lani pa 73,« je povedala.
»Ravnanje voznikov je še vedno glavna ovira pri napredovanju proti ciljem za zmanjšanje števila smrtnih žrtev na cestah,« pa je temu dodal Kapun. »Poleg nadzora, ki ga izvajamo na primorski avtocesti, bomo številne naloge izvajali tudi v Pomurju, kjer se skupaj z Inšpektoratom za infrastrukturo izvaja nadzor nad tovornimi vozili. V nadzoru sodelujejo tudi inšpektorji iz drugih držav članic EU. V Pomurju potekajo tudi nekatere preventivne aktivnosti, pri katerih sodelujejo vrhunski športniki, zaposleni v MNZ,« je povedal med drugim.
