Podjetnik je na sodišču prepoznal izsiljevalca

Ljubljana – Zaradi poskusa izsiljevanja sodijo še njegovemu nekdanjemu »prijatelju«, 40-letnemu Branku Pucu, in 31-letnemu Goranu Petkoviču, ki se zagovarjata tudi zaradi ropa. Kolmančič je sicer vztrajal pri svojih izjavah, večkrat je bil že zaslišan na sojenju leta 2003 in 2004, ko sta bila na zatožni klopi samo Petkovič in Puc. Stojanović se je namreč skrival pred slovensko roko pravice, zaradi česar je bilo sojenje prekinjeno za več let. »Još jedna takva i ubit ću te pištoljem,« je Lazar Stojanović menda navrgel Branku Kolmančiču , ko mu je ta po grožnjah rekel, naj se pobere iz avta. Kot smo že poročali, se je Stojanović v ljubljanskem BTC bojda dobil s Kolmančičem, pod pretvezo, da je poslovnež Marko iz Srbije in da bi rad posloval z njegovim podjetjem. A govora o poslu ni bilo, bile so le grožnje. Od njega je zahteval denar – drugače se bo kaj hudega zgodilo njegovi ženi in otrokom, je zagrozil izsiljevalec. Groženj se je bal in jih sprva ni prijavil policiji, tudi doma je vse skrival. Pristojne v šoli in vrtcu, ki ju obiskujejo njegovi otroci, je opozoril, naj bodo pozorni na neznane ljudi, o izsiljevanju pa je povedal nekaj zaposlenim v svojem podjetju Hitex in trem najbližjim prijateljem – med njimi je bil tudi Branko Puc . Kolmančič je med drugim opisoval, kako mu je Puc pozneje postal sumljiv. »Zajebano je, ker imaš otroke. Kaj je 200 tisoč evrov napram otrokom,« je menda pokomentiral izsiljevanje, druga dva prijatelja pa sta mu dejala, naj denarja ne izroči. Puc se ga je pozneje začel tudi izogibati.

Kot smo že poročali, je Puc po prepričanju tožilstva Goranu Petkoviču povedal o Kolmančičevem premoženju in ga seznanil z njegovimi osebnimi razmerami, Petkovič pa je v »posel« pritegnil Stojanovića iz srbskega Leskovca in mu napisal garantno pismo. Potreboval ga je, da je dobil dovoljenje za bivanje v Sloveniji. Ker se Kolmančič ni uklonil, sta Puc in Petkovič grožnje podkrepila z ropom, trdi tožilstvo. Sredi decembra 2002 sta pred Kolmančičevo trgovino v ljubljanskem BTC počakala prodajalca, ki je v nočni trezor nesel dnevni izkupiček. Napadla sta ga in mu vzela nekaj manj kot 150.000 tolarjev.

Vsi trije vpletenost v izsiljevanje zanikajo. Druži jih le ljubezen do psov, zaradi česar je bil povsem po naključju Stojanović, ki se ukvarja z vzrejo kosmatincev, takrat, ko so izsiljevali Kolmančiča, tudi v Sloveniji. Na zadnji obravnavi je Stojanović, ki je prvič dejal, da je bil ves čas bivanja v Sloveniji pri Petkoviču (ta je povedal drugačno zgodbo – da je bil Stojanović le enkrat pri njem na kosilu), povedal, da se je zmotil. Šele po sojenju se je menda spomnil, da res ni spal in jedel pri Petkoviču. Ker je bil pod vplivom pomirjeval, bilo je toliko vprašanj tožilca, zagovornikov in sodišča, pa še s tolmačem se je moral ukvarjati, ga je vse skupaj bojda zmedlo. V novi različici resnice je bil pri nekem Draganu, ki ga je po naključju spoznal v lokalu.