Pok petard ni le nadležen, pogosto je tudi zelo nevaren

Ljubljana – Iztekajoče se leto je navadno v znamenju veselja in zabav, toda praznični dnevi so povezani tudi z neprijetnostmi. Med njimi je gotovo nadležno pokanje petard in druge pirotehnike, ki ni le moteče tako za ljudi kot živali, ampak je eksplozija predvsem nevarna. Navadno se govori samo o ranah in raztrganinah telesnih udov, manj pa vemo o akustičnih travmah.

Kako hude posledice lahko nastanejo zaradi nepravilne ali objestne uporabe pirotehničnih sredstev, gotovo najbolje vedo plastični kirurgi, ki najhujših poškodb kljub trudu in sodobni tehnologiji ne morejo nikoli več povsem pozdraviti. Ne mine leto, da ne bi na urgentno službo zdravstvenih ustanov po Sloveniji sprejeli nekaj nujnih primerov. Kanček užitka ob poku ima poleg poškodb udov in oči za posledico med drugim lahko še poškodbe sluha in poškodovanje premoženja, saj objestneži radi razstrelijo kakšen poštni nabiralnik ali z eksplozijo zanetijo požar v zabojnikih. Povsem nemočne so tudi živali, ki jih pokanje še kako plaši.

Večina se hudih posledic žal ne zaveda

Visokoimpulzni hrup je že vrsto let dokazano škodljiv za zdravje. Da je pok petarde res močan, pove že podatek, da je enakovreden poku pištole ali ga celo presega. Tega pa se žal večina ne zaveda. »Okvare sluha so tako rekoč neozdravljive. Ni kirurga, ki bi lahko presadil srednje ali notranje uho. Ko je sluh izgubljen, je za vedno,« resnost poškodb opiše Ferdinand Deželak z ljubljanskega zavoda za varstvo pri delu.

»Pri močnem poku so poškodbe lahko posredne, pri zelo močni eksploziji pa nastanejo neposredne okvare sluha. Pok močnejše petarde lahko na razdalji metra ali dveh povzroči raven hrupa tudi nad 140 decibelov, znane in med mladimi priljubljene 'mega' petarde pa celo nad 160 decibelov. In 140 decibelov je raven, ki je po predpisih za delavce označena za mejno vrednost zdravstvenih okvar,« pojasni sogovornik.

Okrog novega leta, ko je pokanje na vrhuncu, je hrup skoncentriran na nočni čas, ko ljudje spijo. Na splošno sodijo impulzni viri hrupa, ki so povezani s petardami, med ene najbolj nevarnih. »Če se te zadeve kopičijo, če smo jim izpostavljeni dlje časa, na primer ob novem letu, na praznovanjih, športnih tekmah, se hrupna energija akumulira. Sluh zato čedalje bolj propada.«

Več hrupa kot vse preostale dni v letu skupaj

Delavec v prostoru, kjer hrup dosega 85 decibelov – toliko ga povzročata malo glasnejša stružnica ali tišja kosilnica – mora uporabiti osebno varovalno opremo. To je denimo raven hrupa, pri kateri se moramo na oddaljenosti metra ali dveh že glasno pogovarjati, da se slišimo. Daljša izpostavljenost hrupu nad 85 decibelov je lahko za zdravje nevarna, medtem ko hrup, ki presega 140 decibelov, kakršen se pojavi pri poku petarde, lahko povzroči takojšnjo okvaro sluha.

Pred leti so pod Deželakovim vodstvom na strehi zavoda za varstvo pri delu na obrobju vzhodnega dela ljubljanskih Fužin merili hrup kot posledico uporabe petard. Silvestrska noč je bila s hrupom stokrat in celo do tisočkrat bolj obremenjena kot preostali dnevi, so ugotovili. O tem, kako močno je pokalo na prehodu iz starega v novo leto, je dovolj zgovoren podatek, da se je v tako imenovani najdaljši noči v tem delu Ljubljane v okolje sprostila večja hrupna energija kot vse preostale dni v letu.

Zakonodaja se s hrupom petard ne ukvarja

»Žal pa zakonodaja o varovanju okolja pred hrupom problematike pokov petard kljub nekaterim pobudam sploh ne obravnava, čeprav te dostikrat povzročajo večje težave kot pa številni drugi viri, zajeti v zakonodaji,« je kritičen Deželak.

Kršitve s tega področja nadzira policija, vendar ni nobena skrivnost, da je kršitelja navadno težko izslediti. Če pa se posameznik ujame v roko pravice, ga čaka od 400 do 1200 evrov globe. Da zgolj palica ne bo preprečila kršitev in predvsem poškodb, se na srečo zavedajo tudi pristojni. Bistveni so predvsem ustrezno ozaveščanje in ciljno naravnane preventivne akcije. S tem gotovo prepričajo največ ljudi, kako nepotrebne so poškodbe s pirotehniko.