

Ko sta policista v civilnih oblačilih na območju enega od trgovskih centrov na Obali »izvajala naloge«, je pozornost enega od njiju pritegnil obiskovalec centra. Šlo je za njegovega starega znanca, ki mu je bil iz prejšnjih postopkov znan kot uživalec in preprodajalec prepovedanih drog.
Posebej previden ni bil, saj je policist takoj opazil, da ima v razprtem desnem žepu jakne prozorno vrečko z rjavo vsebino. Seveda je hitro seštel ena in ena ter se odločil, da bo z njim opravil postopek, in sicer »zaradi suma, da ima pri sebi predmete, ki jih je po zakonu treba zaseči, in ker je z obnašanjem in ravnanjem vzbujal sum, da bo storil ali izvršil kaznivo dejanje ali prekršek«.

Ko je stopil do osumljenca in mu pokazal službeno izkaznico, je opazil, da se je prijel za desni žep na jakni, nato pa mu je ukazal, da stopita do službenega vozila. Tam se mu je predstavil še kolega, nato pa sta opravila postopek ugotavljanja identitete ter ga pozvala, naj jima izroči omenjeno vrečko.
Dokaz, je v pritožbi poudarila obramba, je bil odločilnega pomena pri oceni pogojev za odreditev pripora.
Do tu vse lepo in prav. A ker ju domnevni preprodajalec ni upošteval – na policistov poziv se je požvižgal in je odločno zavrnil izročitev predmeta, je ugotovilo sodišče –, je eden od njiju opravil pregled in sam z roko segel v njegov žep. Ven je potegnil PVC-vrečko z rjavo snovjo, pa še belo plastično škatlico z dvema plastičnima vrečkama z neznano belo snovjo, precizno tehtnico, šest okroglih tablet flormidal, mobilni telefon in denar. Vse sta mu zasegla.
Osumljenec se je znašel v priporu, podaljšalo mu ga je tudi višje sodišče v Kopru, a se je nato primer znašel na vrhovnem sodišču. Obramba je trdila, da je bil zaseg nezakonit, češ da je jasno, da ga policista ne bi smela opraviti, ker za to niso bili izpolnjeni pogoji.

Vrhovni sodniki so se strinjali, da bi policista, ko je domnevni preprodajalec postal osumljenec, lahko predmete pridobila le na dva načina, bodisi s prostovoljno izročitvijo bodisi na podlagi odredbe sodišča za osebno ali hišno preiskavo. »Iz navedenega je torej razvidno, da gre v obravnavanem primeru za očitno nedovoljen dokaz.« Dokaz, kot je v pritožbi poudarila obramba, je bil odločilnega pomena pri oceni pogojev za odreditev pripora. To pa je treba pri ponovnem odločanju o priporu upoštevati, so odločili vrhovni sodniki.
Komentarji