Pred pomladjo obnove Frischaufovega doma na Okrešlju ne bo
Vzroki požara še niso znani, ker so bile vremenske razmere za ogled preslabe, škode pa je za vsaj pol milijona evrov.
Odpri galerijo
Frischaufov dom je letno obiskalo 25.000 obiskovalcev.
Logarska dolina – Pogorišča Frischaufovega doma na Okrešlju si kriminalisti zaradi megle, vetra in prihajajočega neurja niso mogli ogledati. Kaj je botrovalo hudemu požaru, ki je uničil dom, ki so ga v zadnjih dveh letih povsem obnovili, tako še ni znano. Poleg Kocbekovega doma na Korošici je to že drugi dom Planinskega društva Celje Matica, ki je v dveh letih pogorel. Škode na Okrešlju je za pol milijona evrov, planinci upajo na pomoč države.
Helikopter, s katerim so kriminalisti nameravali priti do ene najbolj priljubljenih točk v Kamniško-Savinjskih Alpah, Frischaufovega doma na Okrešlju, je ostal na tleh. Tudi ostala ekipa, ki je do doma na 1396 metrih vendarle prišla, pa ogleda ni mogla opraviti. Kot so sporočili iz Policijske uprave Celje, bodo ogled nadaljevali, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Dostop do koče zaradi preiskave ni možen, kot so opozorili policisti, je območje pogorišča zelo nevarno.
Za zdaj še vedno ni znano, kdaj natančno je v domu sploh zagorelo, predvidevajo, da naj bi se to zgodilo v sredo. Za letošnjo sezono so dom sicer zaprli 3. novembra, odprt bi bil le še ob lepih koncih tedna. Koča je na lokaciji, ki iz doline ni prav vidna, zato ni presenetljivo, da ognja in dima ni nihče opazil, tudi slabo vreme je verjetno k temu znatno pripomoglo. Mimoidoči planinci so kasneje, ko je od Frischaufovega doma ostalo le še pogorišče, s fotografijami kasneje prvi sporočili, da se je za PD Celje Matica zgodila nova tragedija.
»Od Frischaufovega doma na Okrešlju, ki ga je v poletni sezoni obiskalo okrog petindvajset tisoč ljudi, so ostali le še zidovi, ki se ob močnem vetru že sami podirajo. V zadnjih treh letih smo v kočo vložili sto tisoč evrov in smo še globoko v kreditih. Zamenjali smo streho, popolnoma prenovili sobe, kuhinjo, jedilnico in sanitarije ter uredili novo predavalnico, tako da bi lahko dom v takšnem stanju lahko deloval vsaj naslednjih dvajset let, požar pa ga je popolnoma uničil,« je dejal predsednik PD Celje Matica Brane Povše.
Na Okrešlju so nepoškodovani ostali tovorna žičnica, čistilna naprava in zimska soba. Kljub temu Povše ocenjuje, da je škode vsaj za pol milijona evrov, poleg tega pa so z izgubo koče na Okrešlju ostali brez prihodkov, s katerimi so financirali obnovo koče na Korošici, ki je pogorela pred dvema letoma. Kaj bodo storili, Povše še ne zna odgovoriti, pravi, da morajo »najprej dojeti, da je vse to sploh res«.
Kamniško-Savinjske Alpe so ostale brez najpomembnejše koče na Slovenski planinski poti nad Logarsko dolino. Planincem bo na voljo še Kamniška koča na Kamniškem sedlu in Koča na Klemenči jami, ki ni na Slovenski planinski poti. Kot je dejal podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen, je to velik udarec za PD Celje Matica in nasploh za planinstvo: »V dobrih dveh letih smo ostali brez dveh planinskih koč na tem območju. Ko bodo znani rezultati preiskave, se bomo odločili o naslednjih korakih. Ker je pred vrati zima, kaže, da pred pomladjo ne bomo mogli narediti ničesar na pogorišču, zato bomo v dolini urejali, kar bo mogoče. Brez resne pomoči države pa žal ne bomo mogli odpraviti posledic, kar je za obisk gora v tem delu Slovenije zelo pomembno.«
Prvo kočo na Okrešlju je že leta 1876 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo, ki pa jo je leta 1907 odnesel plaz z Mrzle gore. Tako se je pokazala priložnost za slovenske planince, ki so še istega leta začeli graditi kočo na bolj varnem mestu – ob spodnjem robu ledeniške krnice Okrešelj nad zgornjim koncem Logarske doline. Leta 1908 je kočo odprla Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva in jo poimenovala po profesorju na graški univerzi, raziskovalcu Savinjskih Alp in prijatelju Slovencev dr. Johannesu Frischaufu. Že v tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil prav Frischaufov dom najbolj obiskana koča, letno so imeli okoli 2100 obiskovalcev, kot kažejo podatki iz Zgodovinskega arhiva Celje. Med drugo svetovno vojno je Frischaufov dom in kočo na Korošici zasegla celjska podružnica nemškega alpskega društva, po vojni pa je obe v upravljanje dobila celjska podružnica Slovenskega planinskega društva, danes Planinsko društvo Celje Matica. Obe koči sta v zadnjih dveh letih pogoreli.
Helikopter, s katerim so kriminalisti nameravali priti do ene najbolj priljubljenih točk v Kamniško-Savinjskih Alpah, Frischaufovega doma na Okrešlju, je ostal na tleh. Tudi ostala ekipa, ki je do doma na 1396 metrih vendarle prišla, pa ogleda ni mogla opraviti. Kot so sporočili iz Policijske uprave Celje, bodo ogled nadaljevali, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Dostop do koče zaradi preiskave ni možen, kot so opozorili policisti, je območje pogorišča zelo nevarno.
Pogorišče na Okrešlju je zelo nevarno, opozarjajo policisti in poudarjajo, da je dostop do pogorišča onemogočen. FOTO: Rock Ošep
Ogromna škoda
Za zdaj še vedno ni znano, kdaj natančno je v domu sploh zagorelo, predvidevajo, da naj bi se to zgodilo v sredo. Za letošnjo sezono so dom sicer zaprli 3. novembra, odprt bi bil le še ob lepih koncih tedna. Koča je na lokaciji, ki iz doline ni prav vidna, zato ni presenetljivo, da ognja in dima ni nihče opazil, tudi slabo vreme je verjetno k temu znatno pripomoglo. Mimoidoči planinci so kasneje, ko je od Frischaufovega doma ostalo le še pogorišče, s fotografijami kasneje prvi sporočili, da se je za PD Celje Matica zgodila nova tragedija.
Pogorišče na Okrešlju bodo preiskovali v prihodnjih dneh, škode je za okoli pol milijona evrov. FOTO: Rock Ošep
»Od Frischaufovega doma na Okrešlju, ki ga je v poletni sezoni obiskalo okrog petindvajset tisoč ljudi, so ostali le še zidovi, ki se ob močnem vetru že sami podirajo. V zadnjih treh letih smo v kočo vložili sto tisoč evrov in smo še globoko v kreditih. Zamenjali smo streho, popolnoma prenovili sobe, kuhinjo, jedilnico in sanitarije ter uredili novo predavalnico, tako da bi lahko dom v takšnem stanju lahko deloval vsaj naslednjih dvajset let, požar pa ga je popolnoma uničil,« je dejal predsednik PD Celje Matica Brane Povše.
To je vse, kar je ostalo od Frischaufovega doma na Okrešlju. FOTO: Rock Ošep
Ostali brez prihodkov
Na Okrešlju so nepoškodovani ostali tovorna žičnica, čistilna naprava in zimska soba. Kljub temu Povše ocenjuje, da je škode vsaj za pol milijona evrov, poleg tega pa so z izgubo koče na Okrešlju ostali brez prihodkov, s katerimi so financirali obnovo koče na Korošici, ki je pogorela pred dvema letoma. Kaj bodo storili, Povše še ne zna odgovoriti, pravi, da morajo »najprej dojeti, da je vse to sploh res«.
Frischaufov dom je letno obiskalo 25.000 obiskovalcev. FOTO: Manca Ogrin
Kamniško-Savinjske Alpe so ostale brez najpomembnejše koče na Slovenski planinski poti nad Logarsko dolino. Planincem bo na voljo še Kamniška koča na Kamniškem sedlu in Koča na Klemenči jami, ki ni na Slovenski planinski poti. Kot je dejal podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen, je to velik udarec za PD Celje Matica in nasploh za planinstvo: »V dobrih dveh letih smo ostali brez dveh planinskih koč na tem območju. Ko bodo znani rezultati preiskave, se bomo odločili o naslednjih korakih. Ker je pred vrati zima, kaže, da pred pomladjo ne bomo mogli narediti ničesar na pogorišču, zato bomo v dolini urejali, kar bo mogoče. Brez resne pomoči države pa žal ne bomo mogli odpraviti posledic, kar je za obisk gora v tem delu Slovenije zelo pomembno.«
Tako je Frischaufov dom izgledal leta 1926, slovenski planinci so ga postavili leta 1908. FOTO: SI_ZAC/1027/012/00135, Aš. 13
Zgodovina Frischaufovega doma
Prvo kočo na Okrešlju je že leta 1876 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo, ki pa jo je leta 1907 odnesel plaz z Mrzle gore. Tako se je pokazala priložnost za slovenske planince, ki so še istega leta začeli graditi kočo na bolj varnem mestu – ob spodnjem robu ledeniške krnice Okrešelj nad zgornjim koncem Logarske doline. Leta 1908 je kočo odprla Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva in jo poimenovala po profesorju na graški univerzi, raziskovalcu Savinjskih Alp in prijatelju Slovencev dr. Johannesu Frischaufu. Že v tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil prav Frischaufov dom najbolj obiskana koča, letno so imeli okoli 2100 obiskovalcev, kot kažejo podatki iz Zgodovinskega arhiva Celje. Med drugo svetovno vojno je Frischaufov dom in kočo na Korošici zasegla celjska podružnica nemškega alpskega društva, po vojni pa je obe v upravljanje dobila celjska podružnica Slovenskega planinskega društva, danes Planinsko društvo Celje Matica. Obe koči sta v zadnjih dveh letih pogoreli.
