Prosilca za mednarodno zaščito kljub tihotapljenju ne bodo izgnali
Pakistanec sodišče prepričal, da je hotel le pomagati.
Odpri galerijo
Ko so policisti opazili vozilo, je to s povečano hitrostjo odbrzelo naprej. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Tožilstvo bi pakistanskega tihotapca prebežnikov, ki so ga prijeli in obtožili kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje, poslalo v zapor. A mu je sodišče verjelo, da se je za to odločil, ker je hotel pomagati ljudem v stiski, in mu izreklo pogojno kazen. Ker je prepričano, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal, ga tudi ne bo izgnalo iz države.
Državljan Pakistana Mohamed Amin je s še enim pajdašem marca letos v audi a4 naložil štiri državljane Palestine in štiri Sirijce. Ne le da sta nezakonito prevažala tujce, ki niso imeli dovoljenja za vstop v Slovenijo, s tem sta jih tudi spravila v nevarnost – sploh dva, eden od njiju je bil mladoletnik, ki sta se morala voziti v prtljažniku, je opozorilo tožilstvo. Preostala šesterica je bila na zadnjih sedežih, ob čemer so se morali tja namestiti tako, da se jih ni videlo skozi okno. Vožnja je trajala eno uro in pol. In ko je vozilo opazila policija, je Aminov pajdaš poskušal pobegniti s povečano hitrostjo.
Sama sta plačilo za svojo storitev prejela od neznanega sostorilca, medtem ko so potniki za pot plačali precej denarja. Le eden od njih je namreč v Atenah zase in za tri otroke plačal 24.000 evrov, druga potnica je za prevoz od Bihača do Trsta plačala 3500 evrov.
Obtoženec je krivdo sicer priznal, zataknilo pa se je pri izreku kazni. Tožilka je namreč za obtoženca predlagala eno leto in štiri mesece zapora in denarno kazen 400 evrov ter stransko kazen izgona tujca iz države. A sodnica Klavdija Bercieri tega ni upoštevala in je pri obtoženem našla nekaj olajševalnih okoliščin, zaradi katerih je po njenem ustrezen izrek enoletne pogojne kazni, prav tako pa se ni odločila za ukrep izgona tujca, ki ima pri nas status begunca in je nastanjen v azilnem domu.
Verjame namreč, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal, in tako ne ogroža javnega reda ali javne varnosti. Amin je sicer že septembra lani vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki je bila vmes zavrnjena, primer pa je zdaj na upravnem sodišču. Tožilstvo je sodnica upoštevala le pri izreku denarne kazni.
Obtoženec še ni bil obsojen, kaznivo dejanje pa naj bi storil, ker so ga prosili, naj pomaga ljudem, ki so v državo prišli na podoben način kot on sam. Čeprav naj bi jih večkrat zavrnil, se je naposled odločil, da jim pomaga. Sodišče je tako verjelo, da je hotel pomagati ljudem v stiski. Obtoženec pa se tudi sprašuje, kaj bo z njegovim mladoletnim sinom, ki je v Italiji, saj so ju ob prijetju na italijanski meji ločili.
Glede na vse je sodišče prepričano, da je treba dati Aminu še eno priložnost, in verjame, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. »To je mogoče sklepati tudi na podlagi izkušnje z odreditvijo pripora, ko mu je bila ne zgolj odvzeta prostost, pač pa ga je ta tudi za skoraj tri mesece oddaljila od možnosti komuniciranja s svojim sinom. Sodišče ocenjuje, da je obtoženčeva trenutna prva skrb navezati stike z mladoletnim sinom ter poizvedeti, v kakšnih razmerah živi,« je zapisala sodnica in dodala, da se je sodišče lahko samo ob zaslišanju prepričalo, da mu je zelo hudo, ker je sin sam v tuji državi.
Na sodbo se je tožilstvo pritožilo in med drugim opozorilo, da je sodišče, ki je upoštevalo olajševalno okoliščino, da ima obtoženec otroka v azilnem domu v Italiji, premalo teže dalo dejstvu, da se je v prtljažniku prevažal otrok.
Državljan Pakistana Mohamed Amin je s še enim pajdašem marca letos v audi a4 naložil štiri državljane Palestine in štiri Sirijce. Ne le da sta nezakonito prevažala tujce, ki niso imeli dovoljenja za vstop v Slovenijo, s tem sta jih tudi spravila v nevarnost – sploh dva, eden od njiju je bil mladoletnik, ki sta se morala voziti v prtljažniku, je opozorilo tožilstvo. Preostala šesterica je bila na zadnjih sedežih, ob čemer so se morali tja namestiti tako, da se jih ni videlo skozi okno. Vožnja je trajala eno uro in pol. In ko je vozilo opazila policija, je Aminov pajdaš poskušal pobegniti s povečano hitrostjo.
Sama sta plačilo za svojo storitev prejela od neznanega sostorilca, medtem ko so potniki za pot plačali precej denarja. Le eden od njih je namreč v Atenah zase in za tri otroke plačal 24.000 evrov, druga potnica je za prevoz od Bihača do Trsta plačala 3500 evrov.
Obtoženec je krivdo sicer priznal, zataknilo pa se je pri izreku kazni. Tožilka je namreč za obtoženca predlagala eno leto in štiri mesece zapora in denarno kazen 400 evrov ter stransko kazen izgona tujca iz države. A sodnica Klavdija Bercieri tega ni upoštevala in je pri obtoženem našla nekaj olajševalnih okoliščin, zaradi katerih je po njenem ustrezen izrek enoletne pogojne kazni, prav tako pa se ni odločila za ukrep izgona tujca, ki ima pri nas status begunca in je nastanjen v azilnem domu.
Verjame namreč, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal, in tako ne ogroža javnega reda ali javne varnosti. Amin je sicer že septembra lani vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki je bila vmes zavrnjena, primer pa je zdaj na upravnem sodišču. Tožilstvo je sodnica upoštevala le pri izreku denarne kazni.
Skrbi ga za sina, ki je v Italiji
Obtoženec še ni bil obsojen, kaznivo dejanje pa naj bi storil, ker so ga prosili, naj pomaga ljudem, ki so v državo prišli na podoben način kot on sam. Čeprav naj bi jih večkrat zavrnil, se je naposled odločil, da jim pomaga. Sodišče je tako verjelo, da je hotel pomagati ljudem v stiski. Obtoženec pa se tudi sprašuje, kaj bo z njegovim mladoletnim sinom, ki je v Italiji, saj so ju ob prijetju na italijanski meji ločili.
Glede na vse je sodišče prepričano, da je treba dati Aminu še eno priložnost, in verjame, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. »To je mogoče sklepati tudi na podlagi izkušnje z odreditvijo pripora, ko mu je bila ne zgolj odvzeta prostost, pač pa ga je ta tudi za skoraj tri mesece oddaljila od možnosti komuniciranja s svojim sinom. Sodišče ocenjuje, da je obtoženčeva trenutna prva skrb navezati stike z mladoletnim sinom ter poizvedeti, v kakšnih razmerah živi,« je zapisala sodnica in dodala, da se je sodišče lahko samo ob zaslišanju prepričalo, da mu je zelo hudo, ker je sin sam v tuji državi.
Na sodbo se je tožilstvo pritožilo in med drugim opozorilo, da je sodišče, ki je upoštevalo olajševalno okoliščino, da ima obtoženec otroka v azilnem domu v Italiji, premalo teže dalo dejstvu, da se je v prtljažniku prevažal otrok.
