Rada je potovala, še raje »živela«

Daleč stran od rodne Litije, na višini 5947 metrov, je v nedeljo snežni plaz pokopal komaj sedemindvajsetletno popotnico Evo Žontar. Poleg nje sta pod plazom na gori Alpamayo v Peruju umrla tudi njen prijatelj Samuel Paul Richard Blelock iz Anglije in perujski vodnik Jaime Quintana Figueroa.


 
Eve že okoli dve leti ni bilo v domovino, saj je s svojim kombijem, ki ga je preuredila v avtodom, potovala po Južni Ameriki. Njena prvotna želja je bila, da bi s starim mercedesom prepotovala Južno Ameriko od karibskega dela Kolumbije do juga Argentine, so zapisali v prvi številki revije Avantura.  V rubriki Kje so naši avanturisti so predstavili tudi mlado popotnico Evo, ki se je takrat mudila v Barilocheju. Eva je takrat dejala, da rada potuje, še raje pa »živi« in da vrnitve nima v načrtu. Rada je počakala, se ustavila v krajih in mestih, potovala je počasi, ni se ji mudilo, kot se danes mudi njenim vrstnikom. V Kolumbiji se je tako zamudila devet mesecev, nato v Ekvadorju, Peruju, Argentini …


 
Na vprašanje, kako dolgo namerava ostati v Južni Ameriki, je (v intervjuju za blog Uglašena kuhinja) odgovorila, da ponavadi reče, da kar za zmeraj. »Ne vem, nekaj na Južni Ameriki mi je všeč, pa težko pokažem, kaj,« je odgovorila Eva. »Ko se vozim sama v kombiju in gledam vsa ta prostranstva in me preplavi občutek, ki ga težko opišem, ker je občutek brez imena. Včasih sije sonce čez oblake na prav poseben način, da se jasno vidi, kako se žarki dotikajo tal in je celotna pokrajina odeta v zlato svetlobo ...«
 
Čeprav je bila mlada, je Eva življenje ljubila in svoje življenje polno živela. Poleg njenih avanturističnih potovanj, plezanja in drugih športnih aktivnosti se je Eva ukvarjala z zdravo prehrano. O prehrani in njenih zdravih smernicah je mlada svetovalka za rastlinsko prehranjevanje objavljala tudi na svoji spletni strani Evkaliptus.si – Dobro počutje z rastlinsko prehrano. Njen veganski način prehranjevanja je bil povezan z etičnim odnosom, ne le do živih bitij, ampak tudi do okolja, je o njej za Odprto kuhinjo zapisala Karina Cunder Reščič.

Eva se je podpisala pod knjigo Simpl Sladice, bila pa je tudi obraz proteionov Sunwarrior. Na spletni strani Sunwarrior so v pogovoru objavili, da Eva sebe ni videla kot popotnice, saj je imela kljub potovanju s kombijem svoje dnevne rutine, kot denimo delo z računalnikom. Razlika pa je ta, kot je povedala Eva, da je na tej poti veliko več nepredvidljivosti, pa tudi priložnosti za spoznavanje samega sebe, krepitev osebnosti in notranjo rast.


 
»Eva Žontar je ena najbolj pogumnih, pustolovskih žensk, kar jih poznam,« je v uvodu intervjuja z njo zapisala avtorica bloga Uglašena kuhinja Zulejka Javeršek. V njem je Eva pojasnila, da ko jo je bilo strah, je strah opazovala in se vprašala, česa se boji. Eva se je znala spoprijeti s strahom, pot, ki jo je sprva začela s tedanjim partnerjem Francijem, s katerim sta se njuni poti kasneje razšli, je nadaljevala sama. A se je le redko počutila osamljeno. Menila je, da ima solo potovanje veliko prednosti in da se je potrebno za kakovostne odnose najprej posvetiti samimi sebi. »Šele, ko sprejemamo sami sebe, lahko v polnosti sprejemamo tudi vse druge,« je dejala v pogovoru za Sunwarrior.

Svojo pot si je financirala tudi s prispevki ljudi, sicer pa se je preživljala s pisanjem, prevajanjem, lektoriranjem. Večinoma za podjetja, povezana s prehrano in zdravim načinom življenja. Prav tako je denar služila s svetovanjem in sestavljanjem jedilnikov - tudi na poti je uživala v zdravi prehrani: sadju in zelenjavi, solatah, oreščkih, čeprav je sprva jedla presno, je ugotovila, da je včasih bolje sprejeti hrano, ki ti jo ponujajo domačini.

»Meni pomeni živeti svoje sanje predvsem to, da si srečen,« je Eva dejala v intervjuju za Uglašeno kuhinjo. »Da greš spat z nekim občutkom notranjega zadovoljstva, miru in samouresničenosti.« Upamo, da je Eva za večno zaspala prav s tem občutkom.