Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Črna kronika

Razpošiljal seksualne posnetke z nekdanjo ženo

Nekaznovan: Maščevalni mož je pošiljal posnetke odvetnikoma nekdanje žene in hčeri, kar ne ustreza javni objavi.
Višji sodniki menijo, da je iz posnetkov jasno razvidno, da ni šlo za snemanje na skrivaj. FOTO: Črt Piksi
Višji sodniki menijo, da je iz posnetkov jasno razvidno, da ni šlo za snemanje na skrivaj. FOTO: Črt Piksi
1. 6. 2026 | 15:31
5:01

Čeprav je dejanje moškega, ki se je med ločitvijo nekdanji ženi maščeval z montiranim posnetkom njunih seksualnih podvigov – poslal jih je njenima odvetnikoma in celo njeni hčeri –, moralno zavržno, v njegovem ravnanju kljub temu ni znakov kaznivega dejanja, se glasi ugotovitev višjih sodnikov v Ljubljani. Moškega, ki je bil na prvi stopnji pred tem obsojen zaradi neupravičenega slikovnega snemanja, so zato oprostili.

image_alt
Obtožnica proti Dušanu Smodeju pravnomočna

Maščevalnemu nekdanjemu možu oškodovanke so očitali, »da je omogočil tretjim osebam, da so se neposredno seznanile s slikovnimi posnetki drugega, za katere ta oseba ni dala soglasja, in je pri tem občutno posegel v njeno zasebnost«. Pred slabimi štirimi leti je namreč sredi noči njeni odvetnici in nekdanjemu odvetniku (z njimi so se seznanili tudi zaposleni v odvetniški pisarni) ter torej tudi njeni hčeri poslal datoteko z videovsebino, ki jo je predhodno zmontiral brez vedenja in soglasja oškodovanke. Šlo je za montažo več posnetkov spolnih odnosov med njima, vse pa je bilo opremljeno še z žaljivimi komentarji na škodo nekdanje žene. Posnetke je izdelal v času njune zakonske zveze, žena pa za to ni dala soglasja, mu je očitalo tožilstvo, zaradi česar je občutno posegel v njeno zasebnost.

Šest mesecev pogojnega zapora

Okrajno sodišče v Ljubljani se je strinjalo, da je šlo za neupravičeno slikovno snemanje, in mu izreklo šest mesecev pogojnega zapora. Odločili so, da mu ne bo treba za zapahe, če v treh letih ne bo zagrešil novega dejanja. Oškodovanko, ki je med postopkom priglasila premoženjskopravni zahtevek v višini 27.500 evrov, je sodišče napotilo na pravdo.

Na sodbo se je pritožil zagovornik obdolženca in pravilno poudaril, da je bivša žena za snemanje njegovega klienta nedvomno vedela oziroma dala soglasje. Potem ko so si še oni ogledali posnetek, so lahko ugotovili, da se je oškodovanka strinjala s snemanjem seksualnih vsebin.

image_alt
Moški v Slovenijo prepeljal za 15.000 evrov prepovedanih tablet

To izhaja predvsem iz zornih kotov in bližine snemanja, ki ne omogočajo drugačnega zaključka, kot da je bila oškodovanka s snemanjem seznanjena oziroma je s posnetkov jasno razvidno, da ni šlo za snemanje na skrivaj. Večina posnetkov je bila očitno narejena tako, da je obdolženec snemalno napravo držal v roki, medtem ko je bila ona ob njem in tudi z obrazom obrnjena neposredno proti njemu. Nekateri posnetki so bili narejeni celo z bliskavico in je torej morala zaznati svetlobni efekt. Na enem od posnetkov se je skupaj z žensko videla vrvica, ki je del snemalne naprave, na drugem je mogoče videti senco snemalne naprave, ki deluje kot manjši fotoaparat, v zraku. Za nameček je na posnetku njegovo nekdanjo ženo celo mogoče slišati, ko mu reče: »zdaj pa za trenutek odloži fotoaparat in uporabi dva prsta ...«

image_alt
Po smrti mlade peške v Ljubljani policija opozarja na telefone in slušalke

Glede na vse je bila edina možna ugotovitev, da je za snemanje vedela in se s tem strinjala vsaj »konkludentno«, torej s svojim ravnanjem. Ker slikovno snemanje s soglasjem izključuje izpolnitev zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, so višji sodniki ugotavljali, ali je obdolženec morda izpolnil zakonske znake kakšnega drugega kaznivega dejanja. Zakonodajalec je ravno zaradi primerov maščevalne pornografije v člen kazenskega zakonika, ki govori o zlorabi osebnih podatkov, vnesel inkriminacijo javne objave posnetkov ali sporočil druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve. A mora storilec ta dejanja objaviti javno, torej prek medijev, kot so televizija, časopis, spletni portal ali druga javno dostopna mesta na internetu, družbena omrežja itd., oziroma tako, da je seznanjena t. i. splošna javnost.

Po odškodnino?

Če storilec posnetke ali sporočila pošlje le manjšemu krogu ljudi znotraj družinskega kroga ali kroga osebnih znancev, to še ne pomeni javne objave. »Le če storilec osebne podatke oškodovanca predstavi širšemu krogu ljudi zunaj družinskega kroga ali kroga osebnih znancev, je objava kazniva,« so zapisali v sodbi. S tem, ko je omogočil, da se je s posnetkom seznanilo pet oseb zunaj njenega družinskega kroga in ena znotraj, zakonski znak javne objave ni izpolnjen.

Glede na vse so ga oprostili, so pa njegovi nekdanji ženi, ki je že v kazenskem postopku zaradi njegovega ravnanja zahtevala denarni obliž, namignili, da še ni izključena ugotovitev morebitne civilne odgovornosti.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine