Rezidenco v Atenah najel v svojem imenu

Ljubljana – Nekdanji veleposlanik v Atenah Vladimir Kolmanič mora vrniti depozit za najem rezidence v grški prestolnici v znesku 10.000 evrov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Višje sodišče je namreč zavrnilo njegovo pritožbo na sodbo delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s čimer je ta postala pravnomočna.

Diplomat, ki mu je sodišče marca lani naložilo plačilo 10.000 evrov, slabega tisočaka pravdnih stroškov države in zamudnih obresti, ki tečejo od začetka leta 2011, je svoje upe položil v višje delovno in socialno sodišče. A njegovo pritožbo je pritožbeno sodišče v celoti zavrnilo, s tem pa je sodba postala pravnomočna.

Državno pravobranilstvo je tožbo proti nekdanjemu veleposlaniku Vladimirju Kolmaniču vložilo, ker je bilo ob izteku najemnega razmerja dogovorjeno vračilo depozita v višini tega zneska, ki ga je na začetku najemnega razmerja plačalo ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ). Namen selitve rezidence leta 2007, za katero je bilo treba plačati depozit, je bil po besedah Kolmaniča znižanje stroškov. Pozneje so rezidenco še enkrat preselili, a le dve nadstropji više v isti stavbi, spet le zaradi zniževanja stroškov.

Kolmanič je še pred svojim odhodom iz Aten septembra 2010 menda dobil pisno izjavo lastnika rezidence, da prostore prevzema v ustreznem stanju in da bo depozit vrnil veleposlaništvu. Ob primopredaji je začasni odpravnici poslov Darinki Bogdanović svetoval, naj v skladu z uveljavljeno diplomatsko prakso zadrži plačilo zadnjih dveh najemnin in z lastnikom najprej obračuna stroške. To ji je menda svetovala tudi nepremičninska agentka, ki je posebej opozorila, da ima lastnik finančne težave. Pozneje pa je lastnik depozit zadržal zaradi domnevnih stroškov, ki jih je še imel.

Sodišče prve stopnje je med drugim ugotovilo, da je Kolmanič z najemodajalcem sklenil dve najemni pogodbi, a ne v imenu države, kot je zatrjeval, temveč v lastnem imenu. S tem po mnenju sodišča sicer ni kršil nobenih splošnih aktov, a je tako dejansko onemogočil ministrstvu oziroma državi, da bi kot pogodbena stranka od najemodajalca zahtevala vračilo depozita. Višje sodišče je med drugim opozorilo tudi na to, da ministrstvo od lastnika rezidence ne bi moglo dobiti vrnjenega depozita niti po sodni poti, saj ni bilo stranka sklenjenega najemnega razmerja.

Kolmanič je po mnenju sodišča vedel, da kot najemnik v pogodbi nastopa on, tudi zato, ker je znesek depozita najemodajalcu plačal iz lastnih sredstev, nato pa je denar prejel od delodajalca. Višje sodišče je med drugim zavrnilo tudi njegove navedbe, da bi ministrstvo lahko zadržalo plačilo dveh mesečnih najemnin, saj zakonodaja tega ni dopuščala, poleg tega pa so se stranke v pogodbi iz leta 2009 izrecno strinjale, da depozit ne more biti del najemnine.

Pa Madrid, Zagreb, Tokio ...

Anita Drev, tiskovna predstavnica državnega pravobranilstva, je za Delo potrdila, da so sodbo te dni prejeli. Pravobranilstvo je sicer tožbo vložilo tudi proti nekdanjemu veleposlaniku v Madridu Petru Rebercu zaradi neupravičeno porabljenih sredstev, ki niso bila namenjena za redno delovanje veleposlaništva. Vrednost odškodninskega zahtevka je 103.646 evrov. V manjšem delu sodišče zahtevku ni ugodilo in je za ta del po besedah Drevove Republika Slovenija na vrhovno sodišče vložila revizijo, o preostalem delu zahtevka pa sodišče še ni odločilo. Od Reberca pa je država priglasila tudi premoženjskopravni zahtevek v višini 13.000 evrov v kazenskem postopku, ki zaradi tega primera teče na sodišču, a o zadevi še ni odločeno.

Tudi od Boštjana Kovačiča, nekdanjega veleposlanika v Zagrebu, pravobranilstvo z regresnim zahtevkom za 65.000 evrov s pripadajočimi obrestmi terja povračilo zneska, ki ga je država na podlagi sodne poravnave izplačala lastnici zgradbe v Zagrebu za škodo, ki ji je bila povzročena. Sodišče je že zaslišalo večino predlaganih prič, mora pa zaslišati še priče v tujini, je povedala Drevova.

Na novomeškem oddelku ljubljanskega delovnega in socialnega sodišča pa te dni teče postopek, v katerem pravobranilstvo od nekdanjega veleposlanika v Tokiu Mirana Čupkoviča Skenderja in njegove žene Mojce Skender zaradi nepravilnosti pri finančnem poslovanju slovenskega veleposlaništva v Tokiu od jeseni 2006 do leta 2010 zahteva 68.642 evrov.