Samooklicani Robin Hood ostal brez denarnega obliža

Višje sodišče potrdilo, da je zahtevek Damjana Puzavca za plačilo 26.000 evrov odškodnine zaradi ravnanja policije ob aretaciji neutemeljen.
Fotografija: Damjan Puzavac si ves čas zakriva obraz pred mediji. FOTO: Blaž Samec
Odpri galerijo
Damjan Puzavac si ves čas zakriva obraz pred mediji. FOTO: Blaž Samec

Ljubljana – Medtem ko ljubljansko okrajno sodišče še odloča, ali obsojencu Damjanu Puzavcu pripada odškodnina, ker mu je po sprehodu na terasi 5. bloka zapora na Dobu marca 2012 na mokrem stopnišču spodrsnilo, zaradi česar je padel in si poškodoval palec na roki, je jasno, da z zahtevano odškodnino zaradi domnevno protipravnega ravnanja policije ob njegovi aretaciji pred dobrimi devetimi leti ne bo nič. Višje sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo in potrdilo sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je njegov zahtevek za plačilo 26.000 evrov zavrnilo v celoti.

Puzavac, ki se je oklical za slovenskega Robina Hooda med prostitutkami, sicer prestaja dolgoletno zaporno kazen zaradi umora, ki ga je zagrešil v Srbiji (iz zapora v Sremski Mitrovici mu je še z dvema soobsojencema leta 2001 uspel spektakularen beg), zlorabe prostitucije in izsiljevanja. Med prestajanjem dolgoletne zaporne kazni je diplomiral iz prava, zaradi aretacije 9. junija 2009 pa je s tožbo od države in Zavarovalnice Triglav zahteval 26.000 evrov, češ da je bil način njegove aretacije neupravičen in da je to bila le predstava za javnost, ob aretaciji pa da je dobil več poškodb po telesu, operirati so mu morali tudi koleno.

Policisti so ga namreč skupaj s specialci v ljubljanski Zupančičevi jami v odmevni policijski akciji več mesecev tajno opazovali, na dan aretacije pa ga je eden od specialcev s puško udaril v predel za ušesom, da se je zgrudil, nakar so ga zvlekli do zadnjega dela avtomobila in vklenili.

Puzavac prestaja dolgoletno zaporno kazen zaradi umora, zlorabe prostitucije in izsiljevanja. FOTO: Guliver/getty Images
Puzavac prestaja dolgoletno zaporno kazen zaradi umora, zlorabe prostitucije in izsiljevanja. FOTO: Guliver/getty Images


»Ko sem bil vklenjen, mi je eden izmed njih skočil na koleno in ga poškodoval,« je pripovedoval. Na glavo naj bi mu nataknili črno platneno vrečo, pod katero ni mogel niti dihati, tako pa so so čakali do prihoda ekipa komercialne televizije. Vztrajal je, da takšna nasilna aretacija ni bila potrebna, saj pred tem do nikogar ni bil nasilen, medtem ko je država zatrjevala, da je bil takrat znan kot nasilna oseba, zaradi česar so policisti poklicali na pomoč specialno enoto, saj so pričakovali njegov odpor.
 

Delno zastarano, delno neutemeljeno


Ljubljansko okrožno sodišče je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo delno zaradi zastaranja, delno pa zato, ker ni utemeljen. Naložilo mu je plačilo 1474 evrov stroškov postopka, ki jih bo moral tudi plačati, saj je višje sodišče pred nekaj meseci v celoti zavrnilo tudi njegovo pritožbo. V njej je sicer zatrjeval, da okrožno sodišče ni obrazložilo, zakaj je zahtevek zastaral, prav tako da ni ugodilo nekaterim njegovim dokaznim predlogom, med drugim postavitvi izvedenca medicinske stroke. A je njegova pritožba po mnenju višjega sodišča neutemeljena, saj je prvostopenjsko sodišče natančno ugotovilo, kdaj je začel teči rok za vsako posamezno obliko škode (npr. za strah, telesne bolečine, duševne bolečine, poseg v osebnostne pravice oziroma v čast in dobro ime).

Ugotovilo je tudi, da škoda ni v vzročni zvezi z dogodkom; med drugim ni dokazal, da bi bile bolečine v kolenu kakor koli povezane z dogodkom. Da pa je bilo ravnanje policistov ob aretaciji strokovno in zakonito, je ocenilo že okrožno sodišče.