Še enkrat o uničenih laseh 
in razdraženem lasišču

Ljubljana - Potem ko si je 16-letna gimnazijka avgusta 2005 lase umila s posebnim šamponom oziroma čistilno peno, je doživela nepričakovano reakcijo. Namesto slapa po hrbtu padajočih gostih sijočih las so bili ti po nanosu šampona zlepljeni in stanjšani, hudo reakcijo je imela tudi na lasišču. Prepričana, da so uničeni lasje in razdraženo lasišče posledica neustreznega izdelka, je vložila tožbo zoper Celjske lekarne, saj je v eni njihovih lekarn kupila šampon Rougj Hair Active italijanskega proizvajalca Alman Group, in zoper uvoznika izdelka, koprsko podjetje Pre-Line. Celjsko okrožno sodišče je njen tožbeni zahtevek za 10.686 evrov zavrnilo, a višje sodišče je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo. Dekletov odvetnik Boštjan Verstovšek je pravno podlago za tožbo našel v pravnih pravilih o objektivni in subjektivni odškodninski odgovornosti. Reakcija na šampon, za katerega so gimnazijki v lekarni zagotovili, da je namenjen hitro mastečim se lasem, se je pokazala takoj po nanosu. V laseh so se ji naredile kepe, ki jih ni mogla razvozlati, lasje so se ji zlepili in ji v šopih izpadali, lasišče jo je žgalo, pordela in vneta koža se ji je čez čas začela luščiti, lasje pa so bili po uporabi šampona podobni slami, je opisovalo dekle. Pozneje so preiskave pokazale, da je alergična na nikelj in njegove spojine, česar ni vedela, a tudi če bi, ne bi bilo nič drugače, saj ta kemijski element ni bil naveden med sestavinami na embalaži šampona, opozarja odvetnik.
Po mnenju izvedenca za kemijo je šampon neustrezne kakovosti, saj njegova vsebina bistveno odstopa od deklarirane in vsebuje sestavine, ki niso navedene na embalaži, nekatere sestavine pa bi lahko negativno vplivale na kožo, a kljub vsemu šampon ne krši pravilnika o sestavi kozmetičnih proizvodov in ne vsebuje problematičnih kovin. Čeprav je po mnenju izvedenca kemijske stroke pri dekletu tako huda reakcija nastopila zaradi kombinacije več substanc, je izvedenka dermatološke stroke ugotovila, da dekle ni občutljivo za nobeno sestavino omenjene čistilne pene, temveč je ta na lasišču povzročila iritativni kontaktni dermatitis kot nealergijski odziv na koži. Ta je bila že prej poškodovana, saj se je dekle že zdravilo zaradi vnetnih procesov na lasišču in izpadanja las.

Okrožno sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da ni šlo za izdelek z napako, saj šampon ustreza vsem veljavnim predpisom, še manj pa da gre za nevarno stvar. Nepopolna deklaracija izdelka, ki jo je ugotovil izvedenec kemijske stroke, ni bila vzrok za reakcijo, saj je izdelek v skladu s predpisi in veljavno evropsko in slovensko zakonodajo. Vzrok za reakcijo so namreč lastnosti oziroma zdravstveno stanje lasišča tožnice, ki je dobro poznala svoj dermatološki status, je sklenilo okrožno sodišče. A višje sodišče je sodbo po Verstovškovi pritožbi razveljavilo.

Kot poudarjajo višji sodniki, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da ni podana odgovornost za škodo, ker reakcija ni nastala zaradi stvari z napako, temveč zaradi osebnih lastnosti dekleta.

A ob ugotovitvi, da je imelo dekle reakcijo na laseh in lasišču zaradi uporabe šampona ter da je dekletu škoda nedvomno nastala zaradi njenih osebnih lastnosti, je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 155. člena obligacijskega zakonika.
Ta določa, da proizvajalec odgovarja tudi za »nevarne lastnosti stvari, če ni ukrenil vsega, kar je treba, da škodo, ki jo je mogel pričakovati, prepreči z opozorilom, varno embalažo ali kakšnim drugim ukrepom odgovornosti za lastnost stvari«.
Prvostopenjsko sodišče se namreč ni ukvarjalo s trditvijo, da je škodo povzročila nevarna lastnost izdelka, ker ta ni bil opremljen z ustreznim opozorilom. Prav tako ni obravnavalo dejstev iz ugovorov toženk, nanašajočih se na ekskulpacijo njihove odgovornosti za lastnost stvari. Vse to bo moralo storiti na ponovljenem sojenju.