Smrad, slaba hrana in še slabše vzmetnice
Senad Pavleković za 21 mesecev bivanja na Povšetovi s tožbo zahteva slabih deset tisoč evrov odškodnine
Odpri galerijo
Senad Pavleković je eden od obsojenih v sodnih postopkih po akciji Očistimo Slovenijo. Foto: Boštjan Fon
Ljubljana - Senad Pavleković, eden od obsojenih v sodnih postopkih po akciji Očistimo Slovenijo, v kateri je policija razbila združbo, ki se je ukvarjala s trgovanjem z mamili ter organiziranjem prevoza orožja, trdi, da je bilo 21 mesecev, kolikor jih je preživel v ljubljanskem priporu, nevzdržnih. Zaradi smradu, neznosne vročine, slabe hrane in še slabše vzmetnice, na katerih si je lomil hrbtenico, od države terja 9600 evrov odškodnine.
Pavleković je na ljubljanski Povšetovi, kamor so ga premestili iz celjskega zapora, prestajal pripor med 24. julijem 2012 in 25. aprilom 2014. Zamenjal je štiri sobe, v majhnih celicah pa se je gnetlo preveč ljudi. Tako kot veliko drugih pripornikov je med pomanjkljivostmi ljubljanskega zapora oziroma pripora naštel slabo prezračevanje, neznosno vročino v poletnih mesecih, mraz v spomladanskih dneh, ko centralno ogrevanje ni delalo, mrzlo vodo, pomanjkanje zasebnosti, celo ko je šel na stranišče v sobi, slabe vzmetnice in še slabšo hrano. Pavlekovića so motili še pomanjkanje dnevnega gibanja, premalo stikov z družino, kljub temu da je nekadilec, je moral sobivati s sopriporniki, ki so kadili. Na Dobu, kamor so ga premestili, so menda razmere boljše.
Tožena država po drugi strani očitke zavrača tako po temelju kakor višini, češ da razmere niso bile tako hude, kakor zatrjuje Pavleković. Ta je razmere za zapahi opisal na naroku februarja, v nadaljevanju sojenja v drugi polovici maja pa bo ljubljansko okrajno sodišče zaslišalo priče.
V svojem tožbenem zahtevku se Pavleković sklicuje na ugotovitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je v več sodbah od leta 2011 leti zaradi neustreznih pogojev bivanja v slovenskih zaporih dosodilo več odškodnin, ker so bile pritožnikom, zaprtim oziroma priprtim na zaprtem oddelku ljubljanskega zapora, kršene pravice iz določb evropske konvencije, ki prepoveduje nečloveško in ponižujoče ravnanje. Slovenija je zaradi neustreznih pogojev prestajanja zapora ali pripora na podlagi postopkov pred ESČP in pred domačimi sodišči med letoma 2012 in 2018 po podatkih državnega odvetništva sicer izplačala približno 301 tisoč evrov odškodnin, vse kršitve pa so bile ugotovljene ravno v ljubljanskem zaporu.
Spomnimo, da je policijska akcija s pomenljivim imenom Očistimo Slovenijo v javnosti odjeknila maja 2012, ko so kriminalisti za rešetke pospremili četo osumljenih. Leta 2011 so italijanski varnostni organi spremljali delovanje skupine, ki se je ukvarjala s prevozom orožja z Balkana čez Slovenijo in Italijo v Francijo, potem se je vključila naša policija in dognala, da se udeleženci pečajo še s preprodajo mamil. Vse to je pomenilo šestindvajset kazensko ovadenih v Kranju, trinajst v Ljubljani in štiri v Kopru. Ljubljanski del zgodbe se je končal z obsodbami enajstih obtoženih, v Kopru so obsodili dva prijeta, v Kranju pa se je več kot deset obdolženih odločilo za dogovor s tožilstvom, osmerico pa je sodišče obsodilo v rednem postopku.
Zoper tri izmed prijetih je specializirano državno tožilstvo uvedlo finančno preiskavo, po končani finančni preiskavi pa je vložilo tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Ker Pavleković na tožbo ni odgovoril, je ljubljansko okrožno sodišče izdalo zamudno sodbo, s katero je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožilstva za odvzem imetja v vrednosti 178.405 evrov, kar pomeni odvzem 35 kvadratov velikega stanovanja v Izoli in 119.767 evrov, s katerim je menda Pavleković razpolagal in jih je porabil.
Vpogled v zemljiško knjigo kaže, da se je država kot lastnica na izolsko stanovanje vpisala marca 2017, medtem ko pri odvzemu denarja, prisojenega s sodbo, (doslej) ni bila uspešna. Po naših podatkih tudi zadnje preverjanje, ali je možna prisilna izterjava slabih 120 tisočakov, ni prinesla uspeha, saj so ponovne poizvedbe pokazale, da Pavleković, ki je na prestajanju zaporne kazni na Dobu, nima prihodkov in ne razpolaga z bančnim računom ali drugim premoženjem, na katerega bi država lahko posegla z izvršbo. Čez leto dni lahko poizkusijo znova.
Pavleković je na ljubljanski Povšetovi, kamor so ga premestili iz celjskega zapora, prestajal pripor med 24. julijem 2012 in 25. aprilom 2014. Zamenjal je štiri sobe, v majhnih celicah pa se je gnetlo preveč ljudi. Tako kot veliko drugih pripornikov je med pomanjkljivostmi ljubljanskega zapora oziroma pripora naštel slabo prezračevanje, neznosno vročino v poletnih mesecih, mraz v spomladanskih dneh, ko centralno ogrevanje ni delalo, mrzlo vodo, pomanjkanje zasebnosti, celo ko je šel na stranišče v sobi, slabe vzmetnice in še slabšo hrano. Pavlekovića so motili še pomanjkanje dnevnega gibanja, premalo stikov z družino, kljub temu da je nekadilec, je moral sobivati s sopriporniki, ki so kadili. Na Dobu, kamor so ga premestili, so menda razmere boljše.
Tožena država po drugi strani očitke zavrača tako po temelju kakor višini, češ da razmere niso bile tako hude, kakor zatrjuje Pavleković. Ta je razmere za zapahi opisal na naroku februarja, v nadaljevanju sojenja v drugi polovici maja pa bo ljubljansko okrajno sodišče zaslišalo priče.
V svojem tožbenem zahtevku se Pavleković sklicuje na ugotovitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je v več sodbah od leta 2011 leti zaradi neustreznih pogojev bivanja v slovenskih zaporih dosodilo več odškodnin, ker so bile pritožnikom, zaprtim oziroma priprtim na zaprtem oddelku ljubljanskega zapora, kršene pravice iz določb evropske konvencije, ki prepoveduje nečloveško in ponižujoče ravnanje. Slovenija je zaradi neustreznih pogojev prestajanja zapora ali pripora na podlagi postopkov pred ESČP in pred domačimi sodišči med letoma 2012 in 2018 po podatkih državnega odvetništva sicer izplačala približno 301 tisoč evrov odškodnin, vse kršitve pa so bile ugotovljene ravno v ljubljanskem zaporu.
Očistimo Slovenijo
Spomnimo, da je policijska akcija s pomenljivim imenom Očistimo Slovenijo v javnosti odjeknila maja 2012, ko so kriminalisti za rešetke pospremili četo osumljenih. Leta 2011 so italijanski varnostni organi spremljali delovanje skupine, ki se je ukvarjala s prevozom orožja z Balkana čez Slovenijo in Italijo v Francijo, potem se je vključila naša policija in dognala, da se udeleženci pečajo še s preprodajo mamil. Vse to je pomenilo šestindvajset kazensko ovadenih v Kranju, trinajst v Ljubljani in štiri v Kopru. Ljubljanski del zgodbe se je končal z obsodbami enajstih obtoženih, v Kopru so obsodili dva prijeta, v Kranju pa se je več kot deset obdolženih odločilo za dogovor s tožilstvom, osmerico pa je sodišče obsodilo v rednem postopku.
Ostal brez stanovanja
Zoper tri izmed prijetih je specializirano državno tožilstvo uvedlo finančno preiskavo, po končani finančni preiskavi pa je vložilo tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Ker Pavleković na tožbo ni odgovoril, je ljubljansko okrožno sodišče izdalo zamudno sodbo, s katero je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožilstva za odvzem imetja v vrednosti 178.405 evrov, kar pomeni odvzem 35 kvadratov velikega stanovanja v Izoli in 119.767 evrov, s katerim je menda Pavleković razpolagal in jih je porabil.
Vpogled v zemljiško knjigo kaže, da se je država kot lastnica na izolsko stanovanje vpisala marca 2017, medtem ko pri odvzemu denarja, prisojenega s sodbo, (doslej) ni bila uspešna. Po naših podatkih tudi zadnje preverjanje, ali je možna prisilna izterjava slabih 120 tisočakov, ni prinesla uspeha, saj so ponovne poizvedbe pokazale, da Pavleković, ki je na prestajanju zaporne kazni na Dobu, nima prihodkov in ne razpolaga z bančnim računom ali drugim premoženjem, na katerega bi država lahko posegla z izvršbo. Čez leto dni lahko poizkusijo znova.
