Sodišče prekinilo pravniški pingpong

Tožba Janeza Janše proti državi, tožilki in sodnikom še ni na vrsti za obravnavo. Stranke si izmenjujejo vloge.

Objavljeno
22. februar 2019 08.00
Posodobljeno
22. februar 2019 10.28
Janez Janšša (na fotografiji med odhodom na prestajanje kazni na Dob 20. junija 2014) je za rešetkami nezakonito prebil 176 dni. Foto Leon Vidic
Ljubljana – Odškodninska tožba, s katero predsednik SDS Janez Janša zahteva 900 tisočakov tako od države kakor od nekdanje tožilke in štirih sodnikov, ki so sodelovali v postopku Patria, še ni na vrsti za obravnavo. Sprte strani si namreč še vedno izmenjujejo pripravljalne vloge, a se je sodišče po naših podatkih odločilo prekiniti pingpong vlaganja pripravljalnih vlog in je stranke pozvalo, naj vložijo še zadnjo.

Janša in toženci oziroma njihovi pooblaščeni odvetniki so si od vložitve tožbe pred dobrim letom izmenjali več pisanj. Skupaj z odgovorom na tožbo naj bi jih bilo vsaj pet, tako da jih je sodnica Metka Turk, ki ji je bila zadeva dodeljena v obravnavo, ob zadnji pripravljalni vlogi menda pozvala, naj svoje navedbe in dokazne predloge navedejo še v morebiti eni pripravljalni vlogi v roku enega meseca, od kar jim je poslala dopis. Vlog, vloženih po tem datumu, ne bo več upoštevala razen, če ne bo šlo za navedbe, ki jih predhodno niso mogli predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Takšno možnost omejitve vlaganja vlog sodniku dopušča zakon o pravdnem postopku, s tem pa se je sodnica odločila presekati dopisovanje med strankami, ki očitno ne prinašajo novih podatkov in dejstev, temveč zgolj ponavljajo že zapisano.

Tožbo je, kot je znano, Janša vložil zoper nekdanjo državno tožilko in zdaj odvetnico Branko Zobec Hrastar, avtorico obtožnega predloga v zadevi Patria, okrajno sodnico Barbaro Klajnšek, ki je na prvi stopnji na zaporne kazni obsodila Janšo, Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča, in višjega sodnika Milana Štruklja, takrat predsednika senata višjega sodišča, ki je potrdil obsodilno sodbo.

V tožbi sta se znašla tudi vrhovna sodnika Vesna Žalik in Branko Masleša; Žalikova je bila poročevalka v senatu vrhovnega sodišča, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdil obsodilno sodbo višjega sodišča, pozneje pa še zastaranje primera, senatu pa je predsedoval nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Masleša. Ravno glede slednjega ima Janša ves čas največ pripomb. Očita mu predvsem, da je hotel zlorabiti svoj vpliv in preprečiti odložitev izvrševanja pravnomočne sodbe, tudi s tem, ko je napovedal, da bo predsedoval senatu, ki je odločal o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti. Janša je v zaporu neupravičeno, kot se je izkazalo po odločitvi ustavnega sodišča, prebil 176 dni, celoten postopek pa je bil po Janševem prepričanju politično motiviran.

Z ljubljanskega okrožnega sodišča na vprašanje, ali je že razpisan prvi oziroma pripravljalni narok, odgovarjajo, da bo ta razpisan, ko bo zadeva prišla na vrsto za razpis.
 

Čakajo na avtomehanika


Odškodnino v višini 886.257 evrov od države je zaradi procesa Patria zahtevala tudi SDS, a je okrožno sodišče v Ljubljani v celoti zavrnilo njeno tožbo. Višje sodišče, kamor se je pritožila politična stranka, o pritožbi po naših podatkih še ni odločilo.

Poleg Janše odškodnino s posebno tožbo uveljavlja tudi Anton Krkovič, ki terja 601.000 evrov zaradi neupravičenega in nezakonito vodenega kazenskega postopka in pravnomočne sodbe v zadevi Patria, zaradi nezakonitega prestajanja zaporne kazni, saj je bil v zaporu na Dobu zaprt 292 dni, zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja zaradi sojenja in zapora ter okrnitve dobrega imena. Tudi Krkovič je v tožbi največ očitkov namenil nekdanjemu predsedniku vrhovnega sodišča Masleši, ki naj bi bil med procesom Patria javno izjavil, da je treba Krkoviča uničiti. Zaradi domnevne izjave višjega sodnika Štruklja Krkovičevemu mehaniku, ki naj bi mu bil Štrukelj dejal, da so sodniki, ki so sodili v zadevi Patria, dobili ukaz z vrha, da je treba obtožene v tej zadevi obsoditi, bodo omenjenega mehanika zaslišali kot pričo. Narok, razpisan za januar, je bil preklican; avtomehanika bodo povabili na obravnavo 2. aprila.

Črnkovič, ki je zaradi Patrie tožil državo za 13 milijonov evrov, saj je bil v času sodnega procesa lastnik podjetja Rotis, ki naj bi bilo zaradi posledic sojenja in njegovega zapora izgubilo milijonske posle, pa se je z državo že lani pogodil za nekaj več kot 62 tisoč evrov odškodnine.