Šoferske goljufije: Za nepravilnosti so odgovorni menda vedeli, le ukrepali niso

Ljubljana – Prvega septembra 2010 so pristojni na ves glas hvalili novoustanovljeno Javno agencijo RS za varnost prometa, češ da bo to tisti državni organ, ki bo na tem področju vendarle naredil red. Do ustanovitve niso imele zadržkov niti nevladne organizacije. Če bi agencija seveda opravljala svoje delo. Pa ga je?

Afera s ponarejenimi potrdili o različnih tečajih (varne vožnje, izbris kazenskih točk) in nakupu vsega potrebnega za pridobitev vozniškega dovoljenja je slovensko javnost šokirala. Uradno so na površje prišle stvari, o katerih se je že dolgo šušljalo. No, ne le šušljalo, tudi na glas se je govorilo. Še več, o tem so vedeli celo pristojni na agenciji za varnost prometa (AVP) in direktoratu za promet. Da ne bi ogrožali policijske preiskave, so vse nemo spremljali in nič naredili. Takšnemu pojasnilu je sledil oster odziv AMZS, kjer so prepričani, da se pristojni sprenevedajo, namesto da bi prevzeli odgovornost.

Ljubo Zajc, prvi direktor AVP, je kmalu po nastopu funkcije v intervjuju za Delo povedal, da so znotraj agencije zaobseženi vsi ključni segmenti varnosti. »Agencija združuje celostno področje vozil, začne se s homologacijo, nadaljuje s tehničnimi pregledi in konča z odpisom vozila, področje voznikov, sem sodijo predpisi, avtošole, želimo si, da bi prihodnje leto pod okrilje agencije dobili še vseh šestnajst izpitnih centrov po Sloveniji. Tudi na tem področju si želimo imeti sklenjeno celoto – začne se v avtošoli, nadaljuje na izpitu, v nacionalnem programu imamo še vseživljenjsko učenje, se pravi, da bi se zadeva nadaljevala do pozne starosti.«

Ukvarjali naj bi se z različnimi programi usposabljanja, denimo, izpitnih ocenjevalcev, inštruktorjev vožnje, predavateljev teorije v avtošolah, s programom usposabljanja na področju varne vožnje, organizacije strokovnih seminarjev. Obeti, kaj vse dobrega bo prinesla agencija, so bili veliki. Toda realnost je pokazala drugačno sliko.

Letos so Zajca precej na tiho umaknili s položaja (govori se, da tudi zato, ker so za nekatere nepravilnosti že vedeli), vršilec dolžnosti pa je med vladavino Janeza Janše postal Franc Pojbič (do nedavnega član SDS). Ta je sicer sklenil obračunati s slabimi praksami in, tako trdi, je o nepravilnostih in predlaganih ukrepih obveščal ministrstvo, pristojno za promet.

Dopisi so menda prišli tudi v roke Bojanu Žlendru, ki je včeraj prav zaradi afere s ponarejanji in kupovanji dokumentov za vozniška dovoljenja odstopil s položaja v. d. generalnega direktorja direktorata za promet na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Vlada pod taktirko Alenke Bratušek je letošnje poletje Pojbiču pokazala vrata in na položaj v. d. direktorja AVP postavila svojega človeka – to je Igor Velov, nekdanji kranjski podžupan, Zaresov kandidat.

Na zadnjem skupnem nastopu pred novinarji sta, kot rečeno, Velov in Žlender priznala, da sta za nepravilnosti vedela, le ukrepala nista, ker bi s tem lahko ogrozila obširno kriminalistično preiskavo. Da bi od policije dobila kakršna koli navodila, da v avtošolah ne smeta narediti reda, je povsem odločno zanikal generalni direktor policije Stanislav Veniger.

Kriva zakonodaja?

Nenavadno je zdaj sklicevanje vseh, ki so imeli pri povsem spremenjeni in evropsko usmerjeni zakonodaji kaj vpliva, da je ta slaba, saj se drugače sistemske napake takih razsežnosti ne bi mogle dogajati. Žlender je razkril, da smo dolgo časa živeli v zmoti, saj da nove zakonodaje niso spisali na takratnem prometnem ministrstvu (čeprav so se javno hvalili, so se po vseh letih pristojnosti vendarle preselile z represivnega, torej notranjega, ministrstva na prometno), ampak kolegi na notranjem ministrstvu. Ki so se, mimogrede, potem presedli na prometno ministrstvo. Tudi Velov zdaj trdi, da je AVP brezzobi tiger, ki da mu zakon ne daje dovolj pristojnosti. Zanimivo, da se to sliši šele po več kot treh letih delovanja agencije. Oba zatrjujeta, da bo spremenjena zakonodaja boljša. Kot so to zatrjevali pred leti ob sprejetju tako imenovanih četverčkov (zakon o pravilih cestnega prometa, zakon o voznikih, zakon o motornih vozilih in zakon o javnih cestah).

Na potezi je zdaj minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, ki je v izjavah previden, a hkrati odločen. Ukrepanje brez milosti je napovedal zoper tiste, ki niso delali tako, kot se od njih pričakuje. Vendar v isti sapi pravi, da prehitevati ne gre in bo najprej počakal na ugotovitve odrejenega izrednega nadzora nad AVP in direktoratom za promet. Napovedal je tudi temeljito reorganizacijo AVP, a bo tudi o tem kaj več lahko povedal šele po končanem nadzoru.

Po vseh letih pričakovanj in obljub vsem udeležencem cestnega prometa, ki jim je mar za varnost, ostane upanje, da bo reorganizacija stekla v smeri, da agencija vendarle začne delati to, za kar je namenjena. Enako velja za direkcijo za promet. Ne pa, da ob nepravilnostih mižijo na obe očesi.