Sojenje za napeljevanje k uboju Plavca se končuje

Obramba Michela Stephana je neuspešno predlagala izvedbo novih dokazov, za tožilstvo je stanje dovolj razjasnjeno.

Objavljeno
06. maj 2019 19.36
Posodobljeno
06. maj 2019 19.36
Michel Stephan bo prihodnji teden predvidoma izvedel, kakšna usoda ga čaka. FOTO: Marko Feist
Aleksander Brudar
Aleksander Brudar
Ljubljana – Več ur se je danes ljubljanska okrožna sodnica Sinja Božičnik, ki sodi Michelu Stephanu zaradi napeljevanja Iračana Alija Hamzaha Rashida k uboju prof. dr. Janeza Plavca, prebijala čez vse predmete, ki so jih policisti zasegli Stephanu. Sojenje se bliža koncu, prihodnji teden naj bi bile na vrsti zaključne besede.

Sodnica je danes med drugim iz škatel potegnila več različnih nakupovalnih vrečk različnih trgovcev, pa 150-litrske vrečke za smeti, različna čistila (tudi za čiščenje stekel) in celo kovinsko kocko z luknjo in dvema žebljema. Predvajala je tudi videoposnetke, iz katerih je med drugim razvidno, kako je Stephan 17. oktobra 2017 hodil z dvema vrečama v rokah po poti v bližini Podgorske ceste 8 v Ljubljani, ki gre navkreber ob gozdu, ob 15.40 pa se mu je pridružil Iračan.

Dan pred tem, kot je prepričano tožilstvo, ko je Stephan Rashidu dal 3100 evrov (kot del nagrade za domnevni uboj Plavca), Plavčevo fotografijo, zemljevid območja njegovega bivališča, shemo linij ljubljanskega potniškega prometa (LPP), rokavice, solzivec in čistila oziroma kemikalije za uničenje sledi, se je z njim tudi dogovoril za naslednji dan. Povedal mu je, da se bosta takrat še enkrat srečala, saj želi preveriti njegove strelske sposobnosti. Sedemnajstega oktobra je tako v vrečah s seboj prinesel pištolo bruni MOT 315, dušilec ter dva naboja, Rashid pa je moral ustreliti v vrečo peska, ki jo je naročnik obesil na drevo. »Prav tako mu je prinesel obrazno masko, zemljevid, tekstilno vrečko s plastično notranjo oblogo in z odprtino na strani, v katero bi Ali Hamzah Rashid dal pištolo in z njo iz neposredne bližine ustrelil Plavca, ter rokavice, vrečke in kemikalije, s katerimi bi uničil sledi,« je tožilka Petra Vugrinec vsebino obtožnice predstavila petčlanskemu sodnemu senatu. A se ni vse izteklo po Libanončevih načrtih, saj ga je Iračan prijavil policiji.
 

Zahteval je drugega tolmača


Stephan ves čas zavrača očitek, da bi Iračana napeljeval k uboju (sprva je bil obtožen napeljevanja k umoru iz nizkotnih nagibov, a, ker se je po zaslišanju prič pokazalo, da dokazov za to ni, je tožilka spremenila obtožnico v napeljevanje k uboju).

Sojenje se bliža h koncu, saj so za naslednji ponedeljek že napovedane zaključne besede. Obtoženi je danes podal nove dokazne predloge, a jih je senat zavrnil. Obramba si je želela, da bi sodišče postavilo tudi novega tolmača za arabski jezik, ker naj sedanji svojega dela ne bi opravil tako, kot bi ga moral. »Temu nasprotujem iz razloga, ker je postavljeni tolmač najmanj dvakrat poslušal posnetke, odgovoril na pripombe obtoženega in je podrobno odgovoril na njegove ustno podane pripombe,« je bila prepričana Vugrinčeva. Hkrati je nasprotovala predlogu, da bi novega tolmača poiskali v tujini, ker naj bi bili naši tolmači »okuženi z medijsko razvpitostjo zadeve«. In menila, da od policije ni treba zahtevali, da sporoči, kakšno snemalno napravo so med prikritimi preiskovalnimi ukrepi uporabljali. To, kar med drugim trdi obramba, da naj bi bili deli posnetkov odstranjeni ali spojeni, pa je ocenila le kot eno od njenih hipotez. »Pripominjam, da iz obeh posnetkov, ki v celoti potrjujejo ravnanje obtoženega, kakor se mu očita, kot izpovedb prič in prikritih preiskovalnih ukrepov izhaja, da je dejansko stanje zadosti razjasnjeno, da bi sodišče lahko sprejelo odločitev,« je zaključila.

Stephan je menil, da je v obeh posnetkih mogoče razbrati »razlike, ki so vidne na podlagi popačenega govora.« Na vsaj dveh različnih mestih tako tudi tolmač ni mogel razumeti, kaj je rekel on in kaj Iračan. V enem posnetku pa je različno tudi dogajanje v ozadju. In sicer »je bila dodana glasba, ki niti pred in niti po tem ni bila slišna.«