Sporna državljanstva in dovoljenja za stalno bivanje

Maribor - Prvoobtoženemu Fatmirju Bećiriju, predsedniku romskega društva Romano Pralipe, tožilec Boris Marčič očita kaznivi dejanji sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje in uporabo lažnega zdravniškega potrdila. Denisu Beslimiju - Samirju je naprtil pomoč pri pri sprejemanju koristi za nezakonito posredovanje; Dominiku Toplaku, nekdanjemu uslužbencu tukajšnje upravne enote, jemanje podkupnine in zlorabo uradnega položaja ter zdravniku Borisu Paji zlorabo uradnega položaja in izdajo lažnega zdravniškega potrdila.

»Vse očitke zanikam. Kaznivih dejanj nisem storil,« je bil kratek Bečiri. Njegov odvetnik Petar Grdinić pa je pripomnil, da bo zagovor podal ob koncu glavne obravnave. Tožilec Marčič mu sicer očita, češ da je tujcem proti plačilu uredil dovoljenje za stalno bivanje oziroma slovensko državljanstvo, čeprav pogojev menda niso izpolnjevali. Med septembrom 2008 in februarjem 2009 je po izračunih tožilstva prejel 8080 evrov.

Tudi Denis Beslimi - Samir se ni želel zagovarjati, vztrajal je pri prejšnjih izpovedbah, ko je dejal, da v prid Hasana Orhana (gre za tajnega policijskega delavca, česar pa Beslimi ni vedel) ni lažno pričal, marveč tako, kot sta mu menda naročila Orhan in Bećiri. Precej manj redkobeseden je bil Dominik Toplak, nekdaj svetovalec v referatu za tujce mariborske upravne enote. Na devetih straneh je podrobno zavrnil očitke tožilstva in jih med drugim označil za propagando z dvomljivo težo. Kakršno koli povezavo z Bećirijem, češ da sta se dogovarjala o vsebini izjav prič v postopkih za pridobitev dovoljenj, zavrača, kaj šele, da bi prejel podkupnino. Glede bankovca neznane vrednosti, ki ga je posnela skrita kamera, pa je odvrnil, da je šlo za drobiž.

Desetaka je na mizo vrgel direktor nekega podjetja (ta je želel zaposliti osebo brez statusa) in z njim plačal tiskovino v višini 5,42 evra, preostanek pa mu je pustil za kavo. Zaveda se, da tega ne bi smel vzeti, celo dejal mu je, naj se ne zafrkava, saj lahko izgubi službo, a po drugi strani je šlo za darilo zanemarljive vrednosti. Sicer je Toplak v preiskavi povedal, da je v sedemletnem stažu od Bećirija dobil eno lepinjo in eno pivo.

Zdravnik Boris Paja, specialist medicine dela, prometa in športa, je bil prav tako malce izčrpnejši. Uvodoma je v pisnem zagovoru povedal, da ne pozna ne Bećirija ne kogar koli od soobtoženih. Nadalje je pojasnil, da je Hasanu Orhanu, torej tajnemu policijskemu delavcu, izdal zdravniško potrdilo (da se je zaradi težav s prebavili zdravil v ambulanti, kjer je delal Paja, čeprav ta ni bil njegov izbrani zdravnik), ker je domneval, da ga potrebuje za nadaljnje zdravljenje. Ali ga je tudi pregledal, se ne spomni, saj ima vsak dan do 60 pacientov.

»Zakaj ste Orhanu izdali potrdilo, če pa ni vaš pacient?« je zanimalo tožilca. »Želel sem mu pomagati kot vsakemu pacientu,« je odvrnila Paja. Nadaljeval je njegov zagovornik Andrej Kac : »Kaj je anamneza?« » Izjava pacienta o njegovih težavah.« »Se anamneze v okviru zdravniške stroke preverjajo, preden se zapišejo?« »Ne.«

Sojenje se z zaslišanjem prič nadaljuje konec januarja.