Sproščanje ukrepov spet lahko prinese več žrtev cest

Lani je bilo število umrlih in poškodovanih na naših cestah najnižje, odkar se vodi statistika.
Fotografija: Kar 60 odstotkov udeležencev v prometu je življenje izgubilo med petkom in nedeljo ter na dela proste dni. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Odpri galerijo
Kar 60 odstotkov udeležencev v prometu je življenje izgubilo med petkom in nedeljo ter na dela proste dni. FOTO: Jože Pojbič/Delo

Število umrlih in poškodovanih na slovenskih cestah je bilo tako v letu 2020 najnižje od leta 1954, ko smo začeli preštevati žrtve naših cest. V letu 2020 je na slovenskih cestah umrlo 80 udeležencev cestnega prometa, kar je 22 odstotkov manj v primerjavi z letom poprej. Na statistiko je seveda ugodno vplivala epidemija.

Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) je namreč na podlagi uradnih podatkov predstavila stanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji v lanskem letu. Za 21 odstotkov manj je bilo evidentiranih prometnih nesreč ter za 21 odstotkov manj prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo. Mesec december 2020 je bil prvi zabeleženi mesec doslej, ko v prometnih nesrečah ni umrl nihče.

image_alt
Karantena močno spremenila statistiko nesreč

 

Polovica žrtev iz ranljivih skupin


Med glavnimi vzroki in dejavniki za smrtne prometne nesreče še vedno prednjačijo nepravilna stran oziroma smer vožnje, neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti in alkohol. So pa ugotovili tudi nov nevaren trend: »Kar 60 odstotkov udeležencev v prometu je življenje izgubilo med petkom in nedeljo ter na dela proste dni.« In čeprav je umrlo deset ranljivih udeležencev v prometu manj, vozniki enoslednih vozil, pešci in kolesarji predstavljajo skoraj polovico vseh smrtnih žrtev. Izstopajo motoristi in mopedisti, prvih je umrlo 16, drugih pa šest.

»Leto 2020 je na mnogih področjih zaznamovala epidemija novega koronavirusa. Ukrepi, ki so bili uvedeni za njeno zajezitev, so vplivali tudi na zmanjšanje obsega prometa, zato je potrebno na uradne podatke za leto 2020 gledati tudi skozi prizmo teh specifičnih razmer. Stanje prometne varnosti je bilo v letu 2020 boljše, saj je bilo za petino manj mrtvih in poškodovanih in za petino manj prometnih nesreč.

Zavedamo se, da bo povečanje prometa po sproščanju ukrepov za zajezitev epidemije lahko privedlo do poslabšanja stanja prometne varnosti. Menimo, da je mogoče pričakovati kritično obdobje, saj stanje tega začasnega obdobja, ko promet za mnoge ni bil del vsakdana kot poprej, lahko privede do zmanjšanja pozornosti udeležencev v prometu in s tem k poslabšanju prometne varnosti,« je povedal Jože Hribar, direktor AVP. Med drugim je spomnil je, da je v 93 odstotkih prometnih nesreč odločilni faktor prav človek. »In tu se prometna varnost začne. Pri vsakem izmed nas,« je poudaril.

FOTO: Policija
FOTO: Policija

 

Zaskrbljujoče stanje zaradi alkohola


Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi, pa je med drugim izpostavil zaskrbljujoče stanje zaradi vožnje pod vplivom alkohola, kjer policija zaznava »manjše številke, vendar pa je v prometnih nesrečah veliko število vinjenih voznikov, čez 12 odstotkov, kar je nekoliko več«. Med smrtnimi prometnimi nesrečami pa je še vedno dobra tretjina smrti povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola.

Lani se je največ prometnih nesreč zgodilo na cestah v naselju, in sicer 9879 oziroma 66 odstotkov. Največ smrtnih prometnih nesreč pa se je zgodilo na regionalnih cestah (33 umrlih oziroma 41,3 odstotkov). Nevaren trend je torej po mnenju AVP prevelika sproščenost na cestah med vikendi in dela prostimi dnevi. Od 80 umrlih jih je namreč več kot polovica, kar 44, umrlo med petkom in nedeljo. »Če prištejmo še velikonočni ponedeljek in dan državnosti, je ta številka 48, kar je skoraj dve tretjini,« pravijo na AVP. Največ, in sicer 12 umrlih, je bilo iz starostne skupine od 55 do 64 let.

Pomembno je še dodati, da dobra četrtina umrlih voznikov ni uporabljala varnostnega pasu, prav vsi umrli mopedisti pa so bili brez varnostne čelade. Kolesarsko čelado so uporabljali trije od osmih umrlih kolesarjev. Od skupaj 16 umrlih voznikov motornih koles pa le eden ni uporabljal zaščitne čelade. Od dveh umrlih potnikov na motornem kolesu prav tako eden ni uporabljal zaščitne čelade.