Taksist ni pričakoval brutalnega napada

Ljubljana - Višji sodniki so potrdili sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je Ljubljančanu Vidu Lubiju za poskus uboja izreklo ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Obramba je poskušala višje sodnike prepričati, da je šlo za milejše kaznivo dejanje.

Obramba 23-letnega Vida Lubija je že senat pod predsedstvom sodnice Dejane Fekonja poskušala prepričati, da v tem primeru ni bilo poskusa uboja, temveč kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe. A je bilo bolj prepričljivo tožilstvo. Ker je Lubi kaznivo dejanje storil v stanju neprištevnosti, zanj sicer ni predlagalo zaporne kazni, temveč ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, sodišče pa je to upoštevalo.

A obramba se je na takšno odločitev, prepričana, da ni bilo poskusa uboja, pritožila na Višje sodišče v Ljubljani, ki pa je te dni pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je s tem postala pravnomočna.

Da Lubi zaradi brutalnega kaznivega dejanja ne bo videl prave zaporniške celice, je bilo jasno že ob prebrani obtožnici, saj mu je tožilstvo očitalo poskus uboja v stanju neprištevnosti. Izvedenec psihiatrične stroke je ocenil, da 2. maja popoldne, ko je taksistu s tapetnim nožem brez vzroka prerezal vrat in ga nato še tja zabodel, zaradi akutne zastrupitve z drogami in drugimi psihoaktivnimi snovmi dejanja ni bil sposoben razumeti in se obvladati.

Tistega popoldneva je Metrojev taksist Tomaž S. pri gostilni Šestica v središču Ljubljane pobral Lubija in še slutil ni, da bo njegovo življenje kmalu viselo na nitki. Med vožnjo se je s stranko normalno pogovarjal, sicer samo o vremenu, še zdaleč pa si ni mislil, da bi bilo lahko kaj narobe. Ko je pri garažah v Dravljah ustavil vozilo, je na vratu nekaj začutil; sprva je mislil, da mu je okoli vratu ovil žico. A je takoj zatem brizgnila kri. Začutil je še vbod v vrat. Iz avta ni mogel takoj, ker je bil pripet z varnostnim pasom. Ko je le izstopil, ga je napadalec gledal, prav tako ga je gledal ves čas, ko je po taksistični radijski zvezi poklical pomoč. Nato je napadalec pobegnil. Le hitri pomoči se je lahko zahvalil, da ni izkrvavel, zato je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu. Mimo krvavega kraja dogodka je prav takrat prišel mladenič, po poklicu medicinski tehnik, ki je prisebno in strokovno ukrepal.

Iz prepisa zagovora se da razbrati, da je bil Lubi zmeden, posamične dogodke pa je preskakoval. Ne spomni se, da bi koga poškodoval, s tem sta ga seznanila šele policista. Na sodišču se je odločil, da na vprašanja ne bo odgovarjal, razen na tista, ki mu jih bo postavil njegov zagovornik. Da so prepovedane droge, tablete in alkohol sinovo življenje povsem sesuli, sta na prostoru za priče potrdila tudi njegova oče in mati. Prvi je dejal, da od leta 2011 vesta za sinovo zasvojenost, doma so se o tem pogovarjali, iskali rešitve, a je Vid vztrajal, da se bo sam izkopal iz mamilskega pekla.

Po več mesecih iskanja rešitev so starši sklenili, da mu doma odpovedo gostoljubje, a ga niso poslali na cesto, ampak so mu najeli stanovanje. Obtoženi je obiskoval tudi strokovno pomoč, vendar jo je predčasno prekinil. Konec januarja je hotel storiti samomor, zato je nekaj časa preživel na psihiatriji, je še pojasnil njegov oče. Kljub vsem problemom, ki sta jih z ženo imela z njim, ga ne poznata kot agresivnega, saj nad njiju ni nikoli dvignil roke, niti ni uničeval inventarja.

Sodišče je ob tem opozorilo na ugotovitve zdravnikov, da bi se zgodba verjetno drugače razpletla, če oškodovanec, po domače povedano, ne bi imel debelejšega vratu. Potem ga verjetno niti tako hitra pomoč ne bi ohranila pri življenju. Sodnica je Lubiju ob izreku sodbe jasno povedala, da je razvajen mladenič in mora v glavi narediti resen preklop, če želi zaživeti drugače. Okrcala ga je tudi zaradi njegove nekritičnosti glede zasvojenosti in dodala, da prav zato obstaja resna nevarnost, da bi na prostosti znova zašel na kriva pota.

Lubi, ki je od 4. maja na enoti forenzične psihiatrije, je pred senatom dejal, da o dogodku ne ve ničesar, se je pa strinjal z branjem povedanega v preiskavi. Presenetljivo natančno se spominja, da je tisti dan spil več piv, pogoltnil nekaj tablet, vse skupaj dopolnil še z odmerkom kokaina, spomni se tudi taksija, ki je bil bel ali siv in ga je videl stati pri gostilni Šestica, ne pa tudi tega, da je sedel v njem. »In za neko garažo vem, bil sem tam in sem nekaj mogel storiti, zavlekel sem se v grmovje in zaspal. Ko sem se zbudil, sem šel na bencinski servis, si naročil pico, potem pa me je prešinilo, da sem storil nekaj grdega, zato sem poklical policijo. Imel sem krvavo desno roko.« Seznam zdravil in drog, ki jih je redno poplakoval z alkoholom, je dolg. Med njimi se najde celo ketamin, znano pomirjevalo za konje.