Tragedijo obžalujejo, a se ne počutijo krive

Lara Safran in Miha Baloh sta umrla v potoku Bolska, potem ko je odneslo most s cesto vred, odgovorni za stanje ceste krivdo zanikajo.

Objavljeno
12. november 2019 06.00
Posodobljeno
12. november 2019 06.00
Obtoženi (z leve) vzdrževalec ceste Štefan Kuserbanj, nekdanji direktor Energetike Projekt Marko Krajnc in direktor Energetike Projekt Janko Drča so obžalovali tragedijo in izrekli sožalje svojcem. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Celje – Hudo deževje pred petimi leti ni odneslo le ceste in mostu čez Bolsko, ampak je vzelo tudi dve mladi življenji. Tožilstvo tako Marku Krajncu, nekdanjemu direktorju Energetike Projekt, ki je imelo koncesijo za vzdrževanje cest na Vranskem, vzdrževalcu Štefanu Kuserbanju in družbi Energetika Projekt očita povzročitev splošne nevarnosti s smrtnim izidom. Kot meni tožilstvo, so pristojni v družbi Energetika Projekt opustili dolžno ravnanje.

Kot je pojasnila višja državna tožilka Simona Kuzman Razgoršek, je takratnega direktorja Energetike Projekt Marka Krajnca vranski župan Franc Sušnik že nekaj mesecev pred tragedijo opozoril na slabo stanje brežin potoka Bolska in naročil čiščenje struge. Kuzman Razgorškova je nadaljevala, da Krajnc ni poskrbel za učvrstitev brežin in ni odredil dodatnih ogledov ceste v nočnem času. Štefan Kuserbanj, ki si je cesto v noči, ko se je zgodila tragedija, tudi ogledal, pa ceste ni zaprl. Zaradi opustitve dejanj obeh je brežino pod mostom in deset metrov cestišča odneslo, je še dejala tožilka: »Mihael Baloh okoli 6. ure ni videl, da se cesta konča deset metrov pred mostom. S sopotnico sta se oba utopila.«

Vsi trije obtoženi so podali pisne zagovore, obžalovali tragedijo ter izrekli sožalje svojcem. Nihče pa se ne čuti krivega za nesrečo. Kot je dejal Krajnc, to ni bil most, ampak je šlo za začasni prehod. Po izvedenskem mnenju fakultete za gradbeništvo in geodezijo je bilo vodno soglasje Arsa izdano v nasprotju z zakonodajo, brez hidravlične študije, a je Krajnc poudaril: »Tega takrat nisem mogel vedeti.« O tem, zakaj Energetika Projekt ni sanirala brežin, ki so se že pred tem dvakrat udrle, pa je dejal, da družba te naloge ni imela: »To je vedno sanirala občina. Drži, da nas je župan opozoril na problem in od takrat smo temu posvečali posebno pozornost.«
 

Na mostu le dve uri pred nesrečo


Krajnc je poudaril, da so imele pristojne službe navodilo, da ob močnejšem deževju opravijo več ogledov. Usodno noč si je most ogledal Štefan Kuserbanj, ki mu je Krajnc popolnoma zaupal. Tožilka je dejala, da izvedenci ugotavljajo, da nadzor ni bil strokovno izveden. Na to je Krajnc odgovoril, da cestni nadzornik ne more vedeti, kako hitro lahko voda narašča in kdaj bo poplavni val: »Za to so rečni nadzorniki.« Dodal je še, da sta čez Bolsko v bližini še dva prehoda, ki sta se tedaj uporabljala in nista bila zaprta.

Štefan Kuserbanj, ki je bil na mostu okoli četrte ure zjutraj, se je spominjal: »Šel sem na objekt z baterijo in pod mostom ni bilo nobenih naplavin, voda pa je bila pol metra pod mostom.« Kot je dejal, je Arso označil rumeni alarm, kar je najmanjša stopnja ogroženosti. Kuserbanj meni, da je moralo priti do hipnega poslabšanja. Dodal je, da je šel po ogledu domov, da bi se preoblekel. Ko je nameraval spet na ogled, ga je poklical župan, da je odneslo del ceste: »Takrat ni kazalo, da se je sploh kdo vozil po njej. Okoli pol enajstih sem dobil klic, da so tri kilometre nižje našli vozilo AMZS.« Direktor družbe Energetika Projekt Janko Drča je v zagovoru dejal le, da se je v tej tragediji prepletalo več dejavnikov, ne le izvajanje nadzora nad cesto.

Sojenje se bo nadaljevalo januarja.