»Tudi potrošniki so žrtve kriminalne mreže«

Ljubljana – Mnogi potrošniki v teh težkih časih še dodatno gledajo, kje bodo privarčevali kakšen evro, zato še toliko raje posegajo po ponarejenih izdelkih. Na prvi pogled se zdi to precej nedolžno, a če se bolj poglobimo v izvor izdelka, na površje lahko pridejo prav šokantne informacije.

Jose Manuel Fernandez del Canto iz Interpola pojasnjuje, da se z nakupom ponarejenih izdelkov omogočajo podtalne dejavnosti kriminalnih združb. Na svetovnem trgu je ogromno ponarejenega blaga, za katerim stojijo kriminalne združbe. Ne samo da ponaredki lahko škodujejo zdravju ljudi, živalim in rastlinam ter da zaradi preprodaje na črnem trgu trpi državni proračun, ampak gre tudi dobiček od prodaje za financiranje drugih nezakonitih dejavnosti, kot je nezakonita trgovina s prepovedanimi drogami ali z orožjem.

S svetovno kampanjo Turn Back Crime (obrnimo hrbet kriminalu) opozarjajo na nevarnost organiziranega kriminala in njegovega vpliva na naše vsakdanje življenje. Jose Manuel Fernandez del Canto je bil z Interpolovo ekipo te dni v Sloveniji in za Delo pojasnil nekaj pasti, ki se jih potrošnik ob nakupu ponaredka po navadi sploh ne zaveda.

Če smo nekoliko sarkastični, so torej potrošniki, ki kupujejo ponarejeno blago, del organiziranega kriminala?

Ne bi ravno rekel, da so del kriminalne mreže, so bolj žrtve. Veliko ljudi, ki kupujejo ponaredke, sploh ne ve, kaj se dogaja na drugi strani. Ves ta denar gre za organizirani kriminal. Imamo slogan, »da se organizirani kriminal začne z denarjem, naj ne bo to vaš denar«. Kot rečeno, vsakič, ko kupimo ponarejeno majico, CD, elektronsko napravo, gre denar za kriminalne dejavnosti. To je krvavi denar in ni res, da pripomore k boljšemu ekonomskemu položaju prebivalstva. Dobički iz takšnih trgovin gredo po navadi za financiranje kriminalnih in terorističnih dejavnosti.

Če nekoliko posplošimo; ponarejenega blaga ne bi bilo, če na drugi strani ne bi bilo kupcev zanj?

Ravno zato želimo potrošnike prepričati, naj tega ne počnejo. To je poudarek naše kampanje Turn Back Crime – da gre lahko denar od nakupa ponaredka za zlorabe otrok, financiranje terorizma, kriminalnim organizacijam. Ljudi želimo ozaveščati o tem problemu in jih prepričati, naj spremenijo svoje nakupovalne navade. Potrošnik mora nakupovati odgovorno. Razne elektronske naprave so lahko zelo nevarne; sam si, denimo, nikoli ne bi upal namestiti lučk sumljivega izvora na božično drevo. Ali pa na primer nameščanje ponaredkov zračnih vreč v avtomobile. Vse to je zelo neodgovorno in nevarno.

Kljub vsemu nekateri pravijo, da proizvajalci in prodajalci ponarejenega blaga dajejo kruh prebivalcem najrevnejšega dela sveta?

S tem se nikakor ne strinjam. Ti delavci po navadi delajo v nemogočih razmerah, ni zagotovljene socialne varnosti, neprimerna je higiena, pravzaprav so to suženjske razmere. Posameznik lahko to prepreči, in sicer tako, da ne kupi ponaredka, saj tako prekine vez med organiziranim kriminalom in takšnimi nemogočimi razmerami delavcev.

Kako se Interpol sploh uspešno bojuje proti tovrstnemu kriminalu, če nimate, denimo, pristojnosti za neposredne preiskave in aretacije.

Ključno je, da Interpol ponuja pomoč in podporo policijam v državah članicah pri raznih operacijah in v boju proti organiziranemu kriminalu. Imamo 190 držav članic, ki imajo različne vloge in ki prispevajo informacije, ki jih v Interpolu vnesemo v bazo podatkov. Smo nekakšen servis, zato generalni sekretar Interpola ne more nikogar aretirati, ampak dajemo to moč v roke predstavnikom lokalnih policij po vsem svetu, ki lahko izvajajo preiskave in aretacije. Torej imamo posredno tudi moč, da človeka aretiramo. Brez sodelovanja držav članic pa ne gre. Vsaka ima svoje izkušnje in znanje na tem področju, zato je sodelovanje ključno.

Kako pomagate posamezni regiji, denimo Aziji ali Južni Ameriki, v boju proti tovrstnemu kriminalu?

Izvajamo usposabljanja, seminarje, izmenjujemo ugotovitve, zadnja v vrsti pa je operacija, ki jo seveda izvedemo v sodelovanju z lokalnimi oblastmi. Sklepne operacije se izkažejo za zelo učinkovite, saj sodeluje več držav in vsak pozna svoje delo. Vedeti pa je treba, da končana operacija, tudi če je še tako dobra, pomeni, da je treba začeti novo preiskavo, saj kriminal ne počiva. Zdi se mi, da se tako lahko uspešno borimo proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu. Ponaredki so namreč mednarodni problem. Če delamo skupaj, imamo boljše podatke o situaciji, zato lahko tudi bolje načrtujemo operacije. To so zelo dolgi procesi, za katere je potreben čas. Sodelovanje z Interpolom je pomembno tudi zato, ker se včasih sploh ne ve, da dve ali več držav pri tihotapljenju sodelujeta, obveščevalni podatki Interpola pa ustvarijo širšo sliko.

Danes je boj proti tihotapstvu ponarejenega blaga verjetno precej težji kot nekoč. Policija in carina namreč tega ne zaznavata samo v pristaniščih in na državnih mejah, ampak si potrošnik takšno blago enostavno naroči na svetovnem spletu.

Tako je. Ravno zato je treba ljudi poučiti, da je tveganje pri naročanju po spletu izredno veliko, saj potrošnik ne ve, kaj bo dobil. Nikoli ne bi, recimo, otroku na takšen način kupil ponarejene igrače. Res da prihraniš nekaj denarja, ampak mogoče za to tvegaš celo življenje svojega otroka. Otroške igrače so pravzaprav dober primer ozaveščanja, saj so ponaredki narejeni iz cenejših materialov, ki so za otroka škodljivi.

Po katerem prepovedanem blagu je na črnem trgu trenutno največ povpraševanja? Če seveda izpustimo drogo, orožje in podobno.

Navade ljudi se spreminjajo, rekel pa bi, da so zdaj hit razni pripomočki in naprave za mobilne telefone, tablice in podobno. Sicer gredo razne elektronske naprave na splošno dobro v promet, ampak omenjeno prednjači. Zavedati se je treba, da je vse to blago, kupljeno na črnem trgu, ponarejeno. Zato upamo, da bo naša kampanja uspešna in se bo zavest ljudi spremenila.

Kako se lahko posameznik bori proti tovrstnemu kriminalu? Preprosto tako, da ponaredkov ne kupuje?

Res je. Bolj enostavno ne bi moglo biti. Predlagam, da si potrošniki ogledajo našo spletno stran turnbackcrime.com, kjer so namigi in informacije v zvezi s to problematiko.