Tudi v Beogradu niso našli nepravilnosti

Paroh Peran Bošković je bil v večjem delu pravnomočno oproščen, o delu očitkov se zagovarja znova.

Objavljeno
05. april 2019 06.00
Posodobljeno
05. april 2019 06.00
Peran Bošković s svojim zagovornikom, odvetnikom Milanom Krstićem. Foto Marko Feist
Ljubljana – Da noben račun ni bil plačan brez vedenja in odobritve cerkvene oblasti, je včeraj še enkrat sodnico Mojco Kocjančič prepričeval Peran Bošković, paroh Srbske pravoslavne cerkve (SPC), ki je moral ponovno sesti na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča.

Boškovića je namreč prvostopenjsko sodišče julija 2017 v pretežnem delu oprostilo obtožb specializiranega državnega tožilstva, in sicer glede očitkov, da si je prisvojil del donacij, ki jih je SPC v Sloveniji prejel za začetek gradnje kulturno-pastoralnega centra za vernike v Ljubljani in si s tem denarjem v Gameljnah gradil stanovanjsko hišo. Ob tem pa so višji sodniki razveljavili del sodbe, ki se nanaša na poneverbo.

Okrožni senat je Boškovića v tem delu namreč obsodil in mu določil pogojno kazen šestih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let ter plačilo 32.355 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi, ker je zase in za svojo družino med 25. januarjem 2007 in 27. decembrom 2011 plačeval račune, ki jih ne bi smel - dopolnilno zavarovanje zase in družinske člane, račune za telefon, življenjsko zavarovanje, kabelsko televizijo ter mobitel in ostalo. Paroh naj bil bi za zasebne namene po očitkih tožilstva neupravičeno porabil celo okoli 75.000 evrov, a je okrožno sodišče presodilo, da je pregon za določene račune, nižje od 500 evrov, zastaral.

Ker je po mnenju višjega sodišča prvostopenjsko sodišče določene račune neupravičeno štelo za zastarane, sodišče o zadevi presoja še enkrat. Razlika ni velika, saj tožilec Boštjan Valenčič je ob upoštevanju prvostopenjske sodbe in napotkov višjih sodnikov zoper Boškovića spremenil obtožnico, ki mu zdaj očita, da so je prisvojil 33.689 evrov.
 

Je ali ni gospodarska dejavnost?


Parohov zagovornik, odvetnik Milan Krstić, sicer še vedno vztraja, da se s to zadevo sodišče sploh ne bi smelo ukvarjati, saj je cerkev po ustavi in zakonu ločena od države in ima svoje sodišče in tožilca. Krstić je bil, kljub temu, da so višji sodniki v večjem delu potrdili oprostilno sodbo, do njih zelo kritičen, in je njihovo odločbo označil kot nestrokovno in na nivoju »pripravniškega izdelka.«

Zmotilo ga je namreč njihovo stališče glede tega, ali je SPC sploh opravljal gospodarsko dejavnost, v okviru katere bi bilo mogoče storiti kaznivo dejanje zlorabe položaja. Tožilstvo je višje sodnike prepričevalo, da je sodišče prve stopnje zavzelo napačno stališče glede tega, saj po mnenju okrožnega sodišča gradnja kulturno-pastoralnega centra namreč ni pridobitna dejavnost, medtem ko je po mnenju tožilstva in tudi višjih sodnikov gospodarska dejavnost opredeljena zelo široko, in je to vsaka dejavnost, pri kateri so predvidena plačila. Višji sodniki so se torej strinjali, da vendarle gre za gospodarsko dejavnost, vendar za očitke tožilstva o zlorabi položaja ni dovolj dokazov.

Včeraj je Bošković na sodišču še enkrat na dolgo spregovoril o očitkih iz obtožnice. Ker je bil prepričan, da bo v tem delu zagotovo oproščen, je svoj zagovor prvič osredotočil na gradnjo kulturno-pastoralnega centra, je dejal. Zatrdil, da je imel za plačilo teh stroškov pravico in podlago v ustavi SPC, vsako plačilo pa je bilo poknjiženo, plačila pa so bila tudi predmet notranjih revizij. Po njegovem bi bilo pred cerkveno oblastjo nemogoče skrivati nepravilnosti, tudi "v Beogradu" pa so poslovanje temeljito pregledali in nepravilnosti niso našli, zato so ljubljanskemu okrožnemu sodišču tudi sporočili, da v tej zadevi niso oškodovani.

Da je vsa plačila odobril tudi zagrebški metropolit, je na sodišču včeraj pričala tudi dolgoletna blagajničarka SPC Milena Božić, ki je izpostavila tudi, da je bil v Boškovićevem stanovanju tudi sedež Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji. Tudi plačila raznih zavarovalnih premij so bila po njenem vedenju dovoljena, če jih je dovoljeval »budget« SPC. Vsa plačila so bila po njenem pravilno zavedena in na zaključni račun nikoli ni bilo nobenih pripomb.
 

Denarja je imel dovolj


Bošković je včeraj izpostavil tudi, da je sam v Slovenijo »prinesel« veliko denarja, saj je imela njegova družina v lasti več nepremičnin, ki jih je prodala. Denar je vlagal v vrednostne papirje, tako je v nekem trenutku denimo prodal delnice Krke za 147.000 evrov. Veliko denarja, je bilo slišati – v petih letih kar 355.000 evrov – je zaslužil s t. i. duhovniškimi prejemki, gre za de denar, ki ga duhovniki od vernikov prejemajo za krste, pogrebe, poroke, slave in druge obrede. Cerkvi, je zagotovil, je sam pustil veliko družinskega denarja. Da mu ob takšnih prihodkih očitajo, da je kradel cerkveni denar s tem, da je sebi in družini plačeval račune, je dejal, je zanj žaljivo.

Sojenje se nadaljuje maja.