Umaknjene obtožbe zoper Iztoka Podbregarja

Ljubljana – Zavrnilno sodbo je sodišče, potem ko je tožilstvo umaknilo obtožnico, izdalo za nekdanjega direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Iztoka Podbregarja. Obtožen je bil kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Postopek je bil s tem pravnomočno končan.

Vrhovno tožilstvo je zoper Podbregarja, ki je danes član uprave Aerodroma Ljubljana, avgusta 2007 (v času, ko je tožilstvo vodila Barbara Brezigar) zaradi teh očitkov vložilo neposredno obtožbo, a ni šla skozi sito zunajrazpravnega senata. Zato je tožilstvo zahtevalo preiskavo in po njej 12. aprila lani vložilo obtožbo. Očitki so se nanašali na vsebino drugega vmesnega poročila vladne delovne skupine za oceno dela Sove in so povezani s porabo tako imenovanega črnega fonda Sove.

Za vozovnico indijskega zdravilca odšteli 900 evrov

Agencija je iz tega fonda 27. junija 2005 za približno 900 evrov kupila letalsko vozovnico za indijskega zdravilca Sadananda P. Sardeshmukha, ki se je v Ljubljani srečal s takratnim predsednikom države Janezom Drnovškom, plačala ročno uro, vredno okrog 2300 evrov, za uslužbenca agencije, ki je šel v pokoj, sporno je menda tudi plačilo nekega računa v višini okrog tisoč evrov.

Sicer pa se je nekdanji direktor Sove lani na ljubljanskem okrajnem sodišču zagovarjal zaradi domnevno spornega odtekanja denarja iz črnega fonda Sove v projekt Webs. Podbregarju je tožilstvo očitalo kaznivo dejanje neupravičene uporabe v službi, ki določa, da se uradna oseba, ki neupravičeno uporabi denar, vrednostne papirje ali kakšne druge stvari, ki so ji zaupane v službi, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.

Poleg Podbregarja se je na zatožni klopi znašel tudi Bojan Bratuša, nekdanji višji uslužbenec Sove; imel je funkcijo šefa prisluškovalnega oddelka in vodje projekta Webs. Zadeva naj bi bila sicer povezana prav s podjetjem Webs. Tega je v času prve vlade Janeza Janše leta 2007 razkrila vladna delovna skupina pod vodstvom takratnega pravosodnega ministra Lovra Šturma, ki je preiskovala delovanje Sove in je med drugim ugotovila, da je ta od 21. julija 2004 do 29. junija 2005 za ustanovitev in delovanje podjetja izplačala dobrih 45.000 evrov.

Sojenje je potekalo brez navzočnosti javnosti

Denar za ustanovitev podjetja je vzela iz neproračunskega dela finančnega sklada, o katerem je vladna komisija vztrajno trdila, da je bil nezakonit. S podjetjem Webs si je Sova menda hotela zagotoviti neposreden dostop do informacijske hrbtenice oziroma do spleta pod krinko podjetja, ki naj bi se ukvarjalo s telekomunikacijskimi storitvami.

»Ker so v spisu dokumenti, ki nosijo oznake različnih stopenj tajnosti, je javnost izključena s celotne glavne obravnave,« je na začetku sojenja v začetku lanskega februarja navzočim v dvorani sporočila okrajna sodnica Nina Kodra Balantič.

Prvi narok se je za zaprtimi vrati končal zelo hitro, po njem pa so udeleženci povedali, da se obravnava vsebinsko sploh ni začela, saj mora sodišče najprej razčistiti, kaj in komu lahko stranke v postopku zaradi specifične narave delovanja Sove sploh povedo na sodišču.

Prav različne stopnje tajnosti dokumentov, ki so v spisu, in možnost, da bi oba obtožena pri svojem zagovoru uporabljala tajne podatke, so bile tudi poglavitni vzrok, da je sojenje potekalo brez navzočnosti javnosti. Njeno izključitev je sodišču predlagala okrožna državna tožilka Maša Podlipnik, s predlogom pa so se strinjali Podbregarjev zagovornik, odvetnik Aleksander Čeferin, oba obdolženca in na koncu tudi sodnica Balantičeva.

A očitki očitno niso bili podprti z dokazi. Visoki uslužbenci Sove, zaslišani kot priče, so med drugim potrdili, da je bil projekt zakonit in da je zmanjšal stroške sodelovanja s tajnimi sodelavci. Na okrajnem sodišču so tako potrdili, da je bila zoper Podbregarja in Bratušo izdana zavrnilna sodba, ker je tožilstvo umaknilo obtožni predlog.