Umor Zovka: Bodo zaradi hude napake organov obtoženi odkorakali na prostost?

Ljubljansko višje sodišče je po neuradnih informacijah potrdilo odločitev okrožnega sodišča o izločitvi ključnih dokazov v postopku zaradi umora Satka Zovka. Prve neuradne informacije o odločitvi višjih sodnikov je v torek objavil Dnevnik. Iz sodnega spisa naj bi bili tako dokončno izločeni tako rekoč vsi ključni dokazi, ki so obtožene povezovali z umorom.

Zaplet izvira iz prve odredbe za tajno opazovanje. Policija je po umoru spremljala Jako Berganta, pri čemer se je pozneje izkazalo, da oseba, zaradi katere je bil ukrep prvotno odrejen, ni bila Bergant.

Prav s tem sledenjem so kriminalisti prišli tudi do Dina Muzaferovića in Rolanda Cretuja ter nato do vrste drugih dokazov. Okrožno sodišče je presodilo, da je bila začetna odredba nezakonita, zato je izločilo tudi dokaze, pridobljene na njeni podlagi. Višje sodišče je po informacijah Dnevnika tej presoji pritrdilo.

Teža odločitve je prav ta, da spor ni omejen na le eno procesno napako ali en posamezen dokaz. Če je bil začetni ukrep tajnega opazovanja nezakonit, postanejo problematični tudi poznejši dokazi, do katerih so preiskovalci prišli prav zaradi informacij, pridobljenih s tem ukrepom.

V tem primeru je sledenje med drugim omogočilo odkritje lokacij osumljencev in nadaljnje preiskovalne korake. Zato je izločitev prvega člena v tej dokazni verigi lahko vplivala na velik del dokaznega gradiva, na katerem je tožilstvo gradilo očitke o umoru.

Zovko je bil ubit, ker se je v preiskavi Škaljarskega klana pokesal in postal priča tožilstva, Cezarju pa naj bi se zameril tudi s krajo več sto tisoč evrov vrednih mamil, je poročala TV Slovenija. FOTO: Dejan Javornik 

Tožilstvu je ostalo premalo dokazov

Pravnik in strokovnjak za kazensko pravo Miha Šepec je za RTV Slovenija v oddaji Odmevi ocenil, da je očitno prišlo do »hude napake na strani povezave tožilstva in policije«. Ker je bilo sledenje po presoji sodišča nezakonito, so postali nezakoniti tudi rezultati tega ukrepa, je pojasnil. Tožilstvu ni tako po njegovih besedah ostalo »nič ali pa zelo malo«, s čimer bi lahko dokazovalo očitke v zvezi z umorom.

Šepec je pri tem opozoril, da rešitev ne bi smela biti avtomatično zniževanje pravnih standardov pri prikritih preiskovalnih ukrepih. Po njegovem bi morali organi pregona, ko so ugotovili, da spremljajo drugo osebo, pridobiti novo odredbo.

Specializirano državno tožilstvo vztraja, da so bili prikriti preiskovalni ukrepi odrejeni in izvedeni zakonito. Opozarja tudi, da bi prestrogi pogoji za njihovo odrejanje lahko oteževali preiskovanje najhujših kaznivih dejanj. Policija je ob zapletu znova pozvala k razmisleku o spremembah zakonodaje.