V desetih letih hitrost znižali za osem kilometrov na uro

Povprečne hitrosti na cestah se znižujejo, vendar je hitrost še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč predvsem v naseljih in na regionalnih cestah.

Objavljeno
07. junij 2019 11.09
Posodobljeno
07. junij 2019 11.56
Hitrost ostaja najpogostejši vzrok prometnih nesreč. FOTO: Igor Mali
V prvih petih mesecih letošnjega leta se je zaradi hitrosti zgodilo 1110 prometnih nesreč, v katerih je življenje izgubilo 19 ljudi, sporočajo z Agencije za varnost prometa (AVP), kjer bodo v prihodnjem tednu skupaj s policijo izpeljali drugi del nacionalne preventivne akcije Hitrost (potekala bo med 10. in 23. junijem). Najmlajša žrtev je imela 19 let, najstarejša pa 85 let, oba sta bila tudi povzročitelja nesreče, v kateri sta izgubila življenje. V primerljivem obdobju lanskega leta je bilo takšnih prometnih nesreč sicer več, 1300, umrlo pa je 15 ljudi. V letu 2017 je v 1140 tovrstnih nesrečah življenje izgubilo 21 ljudi.

Z akcijo bodo poskušali zmanjšati število prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti, in zmanjšati njihove posledice, saj prehitra vožnja ostaja najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Aktivnosti agencije bodo usmerjene predvsem v preventivno delovanje, policija pa bo na terenu poostreno nadzirala promet.

Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je po pojasnilih AVP glede na število vseh prometnih nesreč v letu 2018 sicer znašal 17,9 odstotka in se je v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko povečal. V prvih petih mesecih letošnjega leta je znašal 16,7 odstotka, v primerljivem obdobju lani pa 18,4 odstotka.
 

Tipični povzročitelj voznik avtomobila, star med 25 in 34 let


»Starostna skupina med 25. in 34. letom starosti ostaja tudi v prvih petih mesecih letošnjega leta najbolj rizična z vidika povzročitve prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti. V obdobju zadnjih petih let so povzročitelji iz te starostne skupine vedno povzročili največ prometnih nesreč. Sledi starostna skupina med 18. in 24. letom starosti,« pojasnjujejo na AVP in dodajajo, da je najpogostejši povzročitelj prometnih nesreč zaradi prevelike hitrosti voznik osebnega avtomobila. V letu 2018 je bilo kar 2439 povzročiteljev prometnih nesreč voznikov osebnih avtomobilov. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo takšnih povzročiteljev že 835.

Tudi za prometne nesreče s smrtnim izidom velja, da jih največ povzročijo mladi vozniki. Delež povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom se je v starosti od 18 do 34 let povečal z 39 odstotkov v letu 2014 na kar 56 odstotkov v letu 2018. V prvih petih mesecih 2019 se je delež povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom v starostni skupini 18–34 znižal na 40 odstotkov s 64 odstotkov v prvih petih mesecih 2018.

image
Kjer je omejitev 60 kilometrov na uro, je najvišja izmerjena hitrost znašala kar 165 kilometrov na uro. FOTO: Dejan Javornik

 

Nadzori so učinkoviti


V okviru nacionalne preventivne akcije Hitrost so policisti aprila letos izvajali evropsko usklajeni maraton nadzora hitrosti na 611 lokacijah po vsej Sloveniji. Vpliv maratona hitrosti so preverili tudi na prikazovalnikih hitrosti Vi vozite, ki so nameščeni na osmih lokacijah po Sloveniji. »Rezultati kažejo, da vozniki, ki se zavedajo nadzora, ravnajo bolj previdno, tudi tedaj, ko nadzor ni očiten. 3. aprila, ko je potekal maraton nadzora hitrosti, so bile povprečne hitrosti na vseh lokacijah precej nižje. V povprečju se je povprečna hitrost na osmih prikazovalnikih zmanjšala za 2,7 kilometra na uro oziroma za 6,2 odstotka.

AVP je naročila raziskavo pri Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, ki potrjuje, da se povprečne hitrosti sicer znižujejo, vendar je hitrost še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč predvsem v naseljih in na regionalnih cestah. »Izsledki raziskav tudi kažejo, da so se povprečne hitrosti znižale še na državnih cestah, ki potekajo skozi naselja, kar je ključno z vidika tveganj za nastanek najhujših prometnih nesreč in izkazuje, da se na področju zniževanja povprečnih hitrosti dolgoletna skupna prizadevanja agencije in vseh ključnih partnerjev vendarle obrestujejo,« pravijo na AVP.

Primerjava rezultatov analize za leto 2008 in rezultatov zadnje analize še izkazuje, da je bilo v desetletnem obdobju največje znižanje povprečnih hitrosti na državnih regionalnih cestah zunaj naselja, saj so se tam povprečne hitrosti znižale za osem kilometrov na uro oziroma za 11 odstotkov.
 

Več prehitrih ponoči


A kljub spodbudnim podatkom so torej povprečne hitrosti na državnih cestah v naselju še vedno nad omejitvami. »Pri tem velja poudariti, da je več kršiteljev v nočnem kot v dnevnem času. V dnevnem času znaša delež prehitrih voznikov na regionalnih in glavnih cestah znotraj naselja 57 odstotkov, v nočnem času pa kar 67 odstotkov.