Višje sodišče izločene dokaze vrnilo v spis
Sojenje Tomažu Simoniču in soobtoženim zaradi domnevno sporne podelitve frekvenc Tušmobilu se lahko nadaljuje
Odpri galerijo
Kdaj se bo začelo sojenje Tomažu Simoniču in soobtoženim, še ni znano. Foto: Mavric Pivk
Ljubljana – Dokazi, ki jih je ljubljansko okrožno sodišče na predlog obrambe izločilo iz kazenskega spisa v tako imenovani zadevi Tušmobil, zaradi katere se je na zatožni klopi znašel nekdanji direktor Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) Tomaž Simonič, se po odločitvi višjega sodišča vračajo v spis. Višje sodišče je po naših neuradnih podatkih pritrdilo pritožbi specializiranega državnega tožilstva, da ne gre za nezakonito pridobljene dokaze, ki bi jih bilo treba izločiti.
Kdaj se bo začela glavna obravnava, še ni znano.
Simoniča tožilstvo preganja zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja, ki naj bi jo bil zagrešil kot prvi mož Apeka, pri podelitvi koncesij za uporabo GSM-frekvenc leta 2006, dve leti pozneje pa tudi pri dodelitvi brezplačne koncesije za uporabo UMTS-frekvenc. Takratni lastnik Tušmobila Mirko Tuš naj bi mu bil v zameno za to podaril stanovanje v Piranu in več mobilnih telefonov v vrednosti približno 80 tisoč evrov.
Poleg Simoniča in Tuša so obtoženi še pravna oseba Tušmobil oziroma njen pravni naslednik Telemach Mobil, Tušev dobavitelj Miha Vodopivec ter nekdanji zaposleni v Tušmobilu Gorazd Lukman, sicer lastnik podjetja GM Invest, prek katerega naj bi Tuš hišo v Piranu prenesel v last Simoniča. Pozneje je ta hišo z občino zamenjal za dve stanovanji.
Kriminalisti so sporne posle vzeli pod drobnogled marca 2010, februarja naslednje leto so opravili več hišnih preiskav, oktobra istega leta pa spisali ovadbe. Specializirano državno tožilstvo je marca 2015 vložilo obtožbo, decembra tega leta pa je bil prvi predobravnavni narok. Udeležil se ga je le Simonič, ki pa krivde ni priznal. Preostalih obtoženih ni bilo niti na naslednjem naroku, a ker so zoper obtožbo ugovarjali, se šteje, da krivde ne priznavajo.
Tožilstvu očitkov iz obtožbe sicer še ni uspelo predstaviti. Po predobravnavnem naroku februarja 2016 je postopek namreč zastal. Obramba je takrat predlagala izločitev večine dokazov iz spisa (listinsko dokumentacijo, elektronsko komunikacijo oziroma analizo telefonskih klicev, elektronska sporočila). Trdila je, da so bili dokazi, ki Apek bremenijo brezplačnega podeljevanja frekvenc Tušmobilu, v zadevi Apek in fiktivne pogodbe najdeni z usmerjenim preverjanjem brez odredbe. Hišne preiskave naj bi namreč opravili v drugi zadevi, v kateri je bil Simonič prav tako osumljen, kasneje pa tudi obtožen - gre za sume sklepanja domnevno fiktivnih pogodb z različnimi svetovalnimi podjetji. Tožilstvo je po drugi strani trdilo, da so bili dokazi najdeni naključno in so zato zakoniti.
Okrožno sodišče je ugodilo predlogu obrambe in vse predlagane dokaze izločilo iz spisa. A je višje sodišče pritrdilo pritožbi tožilstva, da dokazi ne bi smeli biti izločeni, ker so bili pridobljeni zakonito, zato je predloge obrambe zavrnilo in izločene dokaze vrnilo v spis.
Sicer je tožilstvo zoper Simoniča februarja lani vložilo še obtožnico v drugi omenjeni zadevi, ki se nanaša na različne domnevno fiktivne oziroma prenapihnjene svetovalne pogodbe, ki jih je Apek pod vodstvom Simoniča sklepal s prijateljskimi podjetji. Obtožba je deloma pravnomočna.
Kdaj se bo začela glavna obravnava, še ni znano.
Simoniča tožilstvo preganja zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja, ki naj bi jo bil zagrešil kot prvi mož Apeka, pri podelitvi koncesij za uporabo GSM-frekvenc leta 2006, dve leti pozneje pa tudi pri dodelitvi brezplačne koncesije za uporabo UMTS-frekvenc. Takratni lastnik Tušmobila Mirko Tuš naj bi mu bil v zameno za to podaril stanovanje v Piranu in več mobilnih telefonov v vrednosti približno 80 tisoč evrov.
Poleg Simoniča in Tuša so obtoženi še pravna oseba Tušmobil oziroma njen pravni naslednik Telemach Mobil, Tušev dobavitelj Miha Vodopivec ter nekdanji zaposleni v Tušmobilu Gorazd Lukman, sicer lastnik podjetja GM Invest, prek katerega naj bi Tuš hišo v Piranu prenesel v last Simoniča. Pozneje je ta hišo z občino zamenjal za dve stanovanji.
Kriminalisti so sporne posle vzeli pod drobnogled marca 2010, februarja naslednje leto so opravili več hišnih preiskav, oktobra istega leta pa spisali ovadbe. Specializirano državno tožilstvo je marca 2015 vložilo obtožbo, decembra tega leta pa je bil prvi predobravnavni narok. Udeležil se ga je le Simonič, ki pa krivde ni priznal. Preostalih obtoženih ni bilo niti na naslednjem naroku, a ker so zoper obtožbo ugovarjali, se šteje, da krivde ne priznavajo.
O dokazih
Tožilstvu očitkov iz obtožbe sicer še ni uspelo predstaviti. Po predobravnavnem naroku februarja 2016 je postopek namreč zastal. Obramba je takrat predlagala izločitev večine dokazov iz spisa (listinsko dokumentacijo, elektronsko komunikacijo oziroma analizo telefonskih klicev, elektronska sporočila). Trdila je, da so bili dokazi, ki Apek bremenijo brezplačnega podeljevanja frekvenc Tušmobilu, v zadevi Apek in fiktivne pogodbe najdeni z usmerjenim preverjanjem brez odredbe. Hišne preiskave naj bi namreč opravili v drugi zadevi, v kateri je bil Simonič prav tako osumljen, kasneje pa tudi obtožen - gre za sume sklepanja domnevno fiktivnih pogodb z različnimi svetovalnimi podjetji. Tožilstvo je po drugi strani trdilo, da so bili dokazi najdeni naključno in so zato zakoniti.
Okrožno sodišče je ugodilo predlogu obrambe in vse predlagane dokaze izločilo iz spisa. A je višje sodišče pritrdilo pritožbi tožilstva, da dokazi ne bi smeli biti izločeni, ker so bili pridobljeni zakonito, zato je predloge obrambe zavrnilo in izločene dokaze vrnilo v spis.
Sicer je tožilstvo zoper Simoniča februarja lani vložilo še obtožnico v drugi omenjeni zadevi, ki se nanaša na različne domnevno fiktivne oziroma prenapihnjene svetovalne pogodbe, ki jih je Apek pod vodstvom Simoniča sklepal s prijateljskimi podjetji. Obtožba je deloma pravnomočna.
