Vrhovno sodišče: 47-dnevni pripor za Rotnika nezakonit

Ljubljana - Senat vrhovnega sodišča je odločil, da tako sodnica celjskega okrožnega sodišča kot senat tamkajšnjega višjega sodišča nista podala utemeljene presoje dokazov, da bi z dovolj veliko stopnjo verjetnosti lahko menila, da je nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik storil kaznivo dejanje pranja denarja.

Preiskovalna sodnica je za Rotnika odredila pripor 6. novembra zaradi suma dveh kaznivih dejanj pranja denarja. Tožilstvo ga namreč sumi, da je denar v skupni vrednosti najmanj 870.000 evrov pridobil med letoma 2007 in 2013 s storitvijo kaznivih dejanj zlorabe položaja in pravic, ki jih je kot odgovorna oseba gospodarske družbe storil med letoma 2006 in 2009. Kriminalisti mu želijo tudi dokazati, da je Alstomu pridobil skoraj 300 milijonov evrov koristi, prav toliko škode naj bi zato utrpel Teš. Na Dursu pa bije boj z dokazovanjem izvora svojega premoženja.

Pravniška smetana

Zahtevo za varstvo zakonitosti je na vrhovno sodišče poslal Rotnikov odvetnik Mitja Jelenič Novak, nanjo pa je odgovorila državna tožilka Barbara Brezigar, ki je menila, da je zahteva neutemeljena, ker se obramba ne strinja z oceno dejstev, ki jih je navedlo sodišče. Poleg tega je preiskovalna sodnica pritrdila razlogom Brezigarjeve, da obstaja tudi utemeljen sum predhodnega kaznivega dejanja, za katerega je za Rotnika tudi že vložena zahteva za preiskavo. Gre za sum, da naj bi Peter Kotar iz svojega švicarskega podjetja Rotniku prinesel provizijo za Teš 6.

Senat vrhovnega sodišča, ki mu je predsedoval Branko Masleša, člana pa sta bila Barbara Zobec in Marko Šorli, je argumente Brezigarjeve in razloge obeh celjskih sodišč razveljavilo.

Trhli dokazi

Vrhovni sodniki so v obrazložitvi sodbe zapisali, da se je preiskovalna sodnica odločila o obstoju kaznivega dejanja zgolj na podlagi dejstva, da je v zvezi s tem »predikatnim kaznivim dejanjem vložena zahteva za preiskavo«, kar pa ni dokaz, da je bilo očitano kaznivo dejanje res storjeno. Odločitev bi sodnica lahko sprejela le na podlagi presoje, ali iz predloženih dokazov izhaja zahtevana stopnja verjetnosti, da je obdolženi storil očitano dejanje.

Še več, vrhovni sodniki ugotavljajo, da presoja dokazov ni bila opravljena, saj iz sklepov sodišč nikjer niso navedeni dokazi, ki naj bi dokazovali očitano dejanje. Sodnica tudi ni podala presoje dokazov, iz katere bi bilo mogoče ugotoviti, po kakšni poti pravnega sklepanja je prišla do svojih zaključkov.

Na pritožbo Rotnikovega odvetnika je senat višjega sodišča ravnal enako kot preiskovalna sodnica, še ugotavljajo vrhovni sodniki, zato ne morejo preizkusiti pravilnosti sodišča o obstoju utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja kot temeljnega razloga za odreditev pripora bivšemu direktorju Teša. Vrhovno sodišče je ugotovilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, zato je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti.

Vrhovno sodišče je torej pritrdilo argumentom obrambe, da tožilstvo ni predložilo dokazov, ki bi Rotnika dejansko povezali z denarjem oziroma provizijo dobavitelja opreme za Teš 6.

Posledice

Po mnenju Jeleniča Novaka je bil tako skoraj celoten mesec in pol, ki ga je v priporu preživel Rotnik, nezakonit. In kako zdaj nadaljevati?

»Ta trenutek razmišljamo samo o tem, kaj bo s kazenskim postopkom. Odločitev vrhovnega sodišča po mojem mnenju vpliva tudi na postopek. Sodišče je povedalo, da ni bilo izkazanega utemeljenega suma za pranje denarja, kar trdim že ves čas. In če ni utemeljenega suma za pripor, potem ga tudi za preiskavo ni.«

Uroš Rotnik pa pravi, da se bo korak za korakom pokazalo, da je nedolžen, in da se bodo njegove trditve izkazale za resnične, »da ne od Kotarja ne od Alstoma nisem dobil nič«. Za nezakoniti 47-dnevni pripor bo gotovo terjal odškodnino.