Za uboj sestre dvojčice in poskus uboja matere obsojena na 20 let zapora

Tožilstvo je zahtevalo višjo kazen.

Objavljeno
21. junij 2019 11.44
Posodobljeno
21. junij 2019 11.44
Tako odvetniki kot tožilstvo se bodo pritožili. FOTO: Marko Feist
STA
STA
Mariborski sodni senat pod vodstvom Danila Obersnela je Mediho Hromadžić danes obsodil na 20 let zapora za uboj sestre dvojčice in poskus uboja matere v stanovanjskem bloku na Pobrežju marca lani. To je precej nižja kazen, kot jo je zahtevalo tožilstvo, ki je Hromadžićevi očitalo umor in poskus umora na grozovit način, zato se bo pritožilo.
 
Tožilka Tadeja Majcen je bila prepričana, da je obtožena s silovitimi in večkratnimi vbodi dejanji zagrešila na grozovit način. Prav tako naj bi žrtvama sledila, ko sta ji poskušali pobegniti, kar naj bi dokazovalo, da je bila odločena svoje dejanje dokončati.

Kljub mnenju izvedenca psihiatrične stroke Mladena Vrabiča o osebnostnih motnjah obdolžene in zmanjšane zmožnosti obvladovanja v času dejanja je menila, da je Hromadžićeva razumela pomen svojih ravnanj. Senatu je zato predlagala, da jo obsodi na 27 let zapora za umor sestre in 14 let za poskus umora matere ter ji kazen združi v 30 let zaporne kazni.

Vendar sodišče takšnim ugotovitvam ni sledilo. Kot je pojasnil Obersnel, je Hromadžićeva sestri in materi res zadala številne vbode z nožem, a naj bi izvedenec psihiater ocenil, da je do tragičnega dogodka prišlo v času konflikta, kar je pri obtoženi povzročilo duševno reakcijo in povzročilo stanje zožene zavesti, zaradi česar se v bistveno zmanjšani prištevnosti ni mogla ustaviti.

Senat je zato omenjeno stanje upošteval kot olajševalno okoliščino, ob tem pa še pretekle dramatične izkušnje nasilja v družini in dejstvo, da je obtožena dejanje obžalovala in se materi, ki jih je v času sojenja stala ob strani, tudi opravičila.

Vztrajnost in odločnost pri dejanju sta senat vseeno prepričala v to, da ji je izrekel 14 let zapora za uboj in sedem za poskus uboja, nato pa so kazen združili v 20 let. Obsojeno so oprostili plačila stroškov postopka ter ji zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšali pripor do pravnomočnosti sodbe.

Vendar do tega zagotovo še ne bo prišlo hitro, saj je njen zagovornik Franci Šošterič, ki po izreku sodbe sicer ni dajal izjav, že napovedal pritožbo.

Enako bo zagotovo ravnala tudi tožilka Majcnova, ki je bila s prekvalifikacijo kaznivega dejanja nezadovoljna. Kot je dejala, gre za velik razkorak tako glede pravne kvalifikacije kot tudi predlagane kazni.

»Res, da se sodna praksa v tej smeri spreminja, a po moji pravni presoji gre za brutalna zločina, ki zahtevata višje kazni,« je dejala tožilka, ki bo počakala na pisni izrek sodbe, nato pa bo verjetno sledila pritožba.