Zadnja beseda ustavnemu sodišču in ESČP

Zgodba o objavi fotografij družin Grims in Goebbels že drugič v roke ustavnim sodnikom

Objavljeno
08. oktober 2018 08.00
Posodobljeno
08. oktober 2018 10.08
Ustavni sodniki bodo še enkrat odločali o sporu med Brankom Grimsom in Mladino. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – O tem, ali je tednik Mladina šel predaleč z objavo družinske fotografije družine poslanca SDS Branka Grimsa poleg fotografije družine Josepha Goebbelsa pred sedmimi leti, je bilo doslej izdanih več sodb. Po odločitvi ustavnega sodišča, da gre za nedopusten poseg v Grimsovo čast in dobro ime, je Mladina vložila pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Tako Mladina kakor Grims pa sta se pritožila tudi na ustavno sodišče.

Ustavni sodniki so enkrat že odločali o primeru in ugotovili, da je Mladina z objavo fotografije Grimsove ​družine poleg fotografije Goebbelsove ​družine nedopustno posegla v Grimsovo pravico do varstva časti in dobrega imena. Politiku Grimsu v vlogi družinskega očeta so januarja lani priznali pravno varstvo pred neupravičenimi posegi v ugled njegove družine, ker so na fotografiji tudi njegovi otroci in žena. So pa pri tem poudarili, da gre za mejni primer in da bi bil v drugih okoliščinah rezultat tehtanja drugačen – v prid svobodi izražanja.

Tednik Mladina je v satirični rubriki Mladinamit marca 2011 pod naslovom Ni vsak dr. G. že dr. Goebbels objavil njegovo fotografijo z ženo in tremi otroki poleg fotografije nacističnega ministra za propagando z ženo in tremi otroki, kar je spodbudilo družino Grims, da je vložila več tožb.


Odškodnino znižali na 3000 evrov


Julija 2013 je okrožno sodišče tožbi zakoncev zavrnilo z utemeljitvijo, da je Mladina le »na kritičen način obravnavala« in nazorno hotela prikazati, kako Grims izrablja medije za svojo promocijo, »ravno tako, kot je to počel dr. Goebbels«. Višje sodišče je februarja 2014 ugodilo zahtevku Grimsove žene glede denarne odškodnine, tako da se je Martina Dragoš Grims (zahtevala je 79.000 evrov) z Mladino poravnala za precej manjši znesek od zahtevanega, ki pa ga ne ena ne druga stran nočeta razkriti.

Glede poslanca SDS pa je višje sodišče Mladini naložilo objavo opravičila in sodbe, v delu, ki se nanaša na odškodnino, pa sodbo razveljavilo. Vrhovno sodišče se je septembra 2015 strinjalo z višjim, da fotografija Goebbelsovih pri bralcu ne vzbudi le razmišljanja o brezpogojni vdanosti zakoncev nacističnim idejam in Goebbelsovim idejam o politični propagandi, temveč spodbudi tudi razmišljanje o grozljivem nasprotju med družinsko idilo, ki jo prikazuje fotografija Goebbelsovih, in krutimi zgodovinskimi podrobnostmi o umoru njunih šestih otrok. Ko je okrožno sodišče v ponovljenem postopku odločalo o Grimsovem zahtevku za plačilo denarne odškodnine, mu je marca 2016 in po razveljavitvi še enkrat aprila lani prisodilo 5000 evrov (zahteval je 40.000 evrov). Višje sodišče je potrdilo, da je plačilo odškodnine upravičeno, a jo je lani oktobra znižalo na 3000 evrov.

Potem ko je vrhovno sodišče zavrnilo Grimsov predlog za dopustitev revizije, je Grimsov pooblaščenec, odvetnik Jože Hribernik, vložil ustavno pritožbo. V njej poskuša doseči višjo odškodnino za svojega varovanca, saj meni, da gre za nizkotno, nezaslišano in kruto žalitev, zaničevanje in diskreditacijo Grimsa, rezultat pa so hude duševne bolečine. Prisojena odškodnina je po njegovem prenizka, saj ne dosega standarda zadoščenja.


O svobodi izražanja


Mladina prvo sodbo, s katero ji je bila naložena objava opravičila in sodbe, izpodbija na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki pa o pritožbi še ni odločilo. Ustavno pritožbo pa je prek odvetnice Jasne Zakonjšek vložila tudi Mladina, ki opozarja na kršitev pravice do svobode izražanja in trdi, da ne gre za napad na Grimsa osebno, temveč za kritiko njegovega političnega delovanja. Zato objavi fotografije ob upoštevanju tega konteksta ni mogoče pripisati pomena, ki so ji ga pripisala sodišča.

Iz dosedanjih obrazložitev sodišč izhaja, da je Mladina obsojena zato, ker naj bi bila objava fotografij pomensko odprta, kar naj bi očitno pomenilo, da je odgovorna tudi za najbolj skrajne interpretacije objave obeh fotografij »v smislu enačenja družin Grims in Goebbels v vseh metaforičnih razsežnostih zverinskosti nacizma«, se sprašuje tednik. Iz širšega in ožjega konteksta objave pa je jasno razvidno, da ne gre za primerjavo družin, temveč za kritiko politikovega izpostavljanja družine v javnosti z namenom pridobivanja naklonjenosti volivcev, ki so jim blizu tradicionalne družinske vrednote, sodišča pa očitno niso prepoznala celovitega, povprečnega in osrednjega pomena sporočila, ki ga prinaša objava fotografij z vidika povprečnega bralca, so zapisali.