Zaspal za volanom, lahko bi se končalo usodno
Policisti opozarjajo, naj vozniki nikar ne podcenjujejo učinka zaspanosti.
Odpri galerijo
Nesreča bi se lahko končala tragično. FOTO: PU Kranj
Kranj – S tukajšnje policijske uprave so poročali o prometni nesreči, ki se je včeraj zgodila na avtocesti proti Karavankam in ki bi se lahko končala tudi usodno. »Okoli poldneva so prometni policisti obravnavali voznika, ki je prometno nesrečo povzročil med vožnjo proti Karavankam. V nesreči je nastala samo materialna škoda, okoliščine pa kažejo, da je voznik za volanom zaspal,« je sporočil Bojan Kos, tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj, in dodal, da je bil promet zaradi nesreče krajši čas oviran.
»Vozniki, ne podcenjujte učinka zaspanosti za volanom in se poskušajte izogniti takšni vožnji, saj je ta dejavnik dejavnik tako močan, da voznika lahko premaga. Zaspanost ima enak učinek kot alkohol in uporaba telefona za volanom, ko voznik sicer resda vozi, dejansko pa ne ve, kaj se dogaja okoli njega. Zato, če med vožnjo prepoznate zaspanost, se na varnem mestu ustavite in si odpočijte,« opozarja Kos.
Proti zaspanosti za volanom se z razumom ne da boriti, saj tega zavestno ne moremo preprečiti, pomaga pa le spanec, so v preteklosti že opozarjali na Agenciji za varnost prometa. Ni nujno, da sta utrujenost in zaspanost povezani le z dolgo vožnjo, to lahko nastopi tudi na kratkih razdaljah, predvsem je kritično obdobje zgodaj popoldne, po možnosti, ko smo se ravno dobro najedli.
Kadar se med vožnjo lahko predramite tudi s kavo ali drugimi kofeinskimi napitki, ima to le kratkoročne učinke, za dolgoročne pa se je treba ob cesti na primernem prostoru ustaviti in odspati. Ko se vam za volanom čezmerno zeha, pogosto mežikate, se vam oči nehote zapirajo, glava omahuje, se pojavi občutek nemira, opazite upočasnjeno odzivnost, nikar ne oklevajte. Na prvem primernem mestu ustavite in odspite potreben čas.
Raziskava AMZS je sicer že pred časom pokazala, da je zaspanost za volanom med slovenskimi vozniki in voznicami resen problem, saj jih je bila polovica občasno zaspana, vsak deseti do štirinajsti voznik pa je v zadnjih dveh letih že zaspal za volanom. Zlasti skrb vzbujajoče je, da vozniki kljub zaspanosti vožnjo praviloma nadaljujejo, za ohranjanje budnosti za volanom pa uporabljajo taktike, kot so pogovarjanje s sopotnikom, odpiranje oken ali povečanje glasnosti radia, čeprav imajo takšni in podobni ukrepi le kratkotrajen učinek.
»Vozniki, ne podcenjujte učinka zaspanosti za volanom in se poskušajte izogniti takšni vožnji, saj je ta dejavnik dejavnik tako močan, da voznika lahko premaga. Zaspanost ima enak učinek kot alkohol in uporaba telefona za volanom, ko voznik sicer resda vozi, dejansko pa ne ve, kaj se dogaja okoli njega. Zato, če med vožnjo prepoznate zaspanost, se na varnem mestu ustavite in si odpočijte,« opozarja Kos.
Proti zaspanosti se z razumom ne da boriti
Proti zaspanosti za volanom se z razumom ne da boriti, saj tega zavestno ne moremo preprečiti, pomaga pa le spanec, so v preteklosti že opozarjali na Agenciji za varnost prometa. Ni nujno, da sta utrujenost in zaspanost povezani le z dolgo vožnjo, to lahko nastopi tudi na kratkih razdaljah, predvsem je kritično obdobje zgodaj popoldne, po možnosti, ko smo se ravno dobro najedli.
Kadar se med vožnjo lahko predramite tudi s kavo ali drugimi kofeinskimi napitki, ima to le kratkoročne učinke, za dolgoročne pa se je treba ob cesti na primernem prostoru ustaviti in odspati. Ko se vam za volanom čezmerno zeha, pogosto mežikate, se vam oči nehote zapirajo, glava omahuje, se pojavi občutek nemira, opazite upočasnjeno odzivnost, nikar ne oklevajte. Na prvem primernem mestu ustavite in odspite potreben čas.
Raziskava AMZS je sicer že pred časom pokazala, da je zaspanost za volanom med slovenskimi vozniki in voznicami resen problem, saj jih je bila polovica občasno zaspana, vsak deseti do štirinajsti voznik pa je v zadnjih dveh letih že zaspal za volanom. Zlasti skrb vzbujajoče je, da vozniki kljub zaspanosti vožnjo praviloma nadaljujejo, za ohranjanje budnosti za volanom pa uporabljajo taktike, kot so pogovarjanje s sopotnikom, odpiranje oken ali povečanje glasnosti radia, čeprav imajo takšni in podobni ukrepi le kratkotrajen učinek.
