Tiskane izdaje
»Od kod izvira ta genialnost,« se o Ani Roš sprašujejo v napovedniku uspešnice Kuharjeva miza (Chef's Table) na digitalni postaji Netflix, ki jo je izstrelila med vodilne zvezde svetovne kuhinje. Odgovor na postavljeno vprašanje je videlo na milijone ljudi in od takrat se mnogim pot do Starega sela pri Kobaridu, da bi v Hiši Franko okusili njene mojstrske izdelke na krožniku, ne zdi predolga tudi z Nove Zelandije ali iz Brazilije.
Njen obraz zdaj prepoznajo na odročnem hrvaškem otočku sredi zime ali na polni avstralski obali. »Ljudje mi govorijo, od kod pa jaz vas poznam. Potem dobijo preblisk in me vprašajo, ali sem tista Ana z Netflixa. Tega je bilo v zadnjem času toliko, da včasih – priznam – rečem, da so se zmotili. Otroka pa se nato zgražata,« je povedala za mizo intimnega kotička restavracije, ki ji poveljuje v sozvočju partnerja Valterja Kramarja. Mimogrede, on bi si nagrado zaslužil zaradi vinske zbirke in predvsem zaradi zbirke sira tolminc.
Toda epskih učinkov Netflixa za Ano morda sploh ne bi bilo. Vabilo postaje, ali bi jo zanimalo snemanje 50-minutnega dokumentarca v drugi seriji nadaljevank o izbranih kuharjih tega sveta, je namreč nekaj dni ležalo v elektronskem poštnem nabiralniku. Odzvala se je šele po opozorilu prijateljice, ali se ji je morda zmešalo, ker še ni odgovorila. Nato je kmalu v Staro selo prihrumela dvajsetglava ekipa, ki jo je kot senca spremljala skoraj mesec dni. Premiera njenega dela je spremenila življenje njej in bližnjim okoli nje. »Včasih tudi zbežim iz restavracije. Pritisk je prišel čez noč in bilo nas je premalo. To je bil plaz. Slovenska epizoda Chef's Table je najbolj gledana od prvih 12 predvajanih. Dnevni obisk spletne strani se je z dvesto povzpelo na 10.000 ogledov. Paziti moramo, da nismo preobremenjeni, da nam ostane čas za kreativnost, zaradi katere nas ljudje tudi obiščejo,« je povedala v nedavnem intervjuju za Delo.
Toda Netflix je posledica njene genialnosti, kakor ugotavlja že digitalna postaja sama. Najbrž v vsej zgodbi ni nepomembno spet ponoviti, da je po izobrazbi poklicna diplomatka pravzaprav kuharski samouk, ki živi predvsem od testenin in ki bi včasih ubijala za dobro pico. Največ stavi na sestavine z domačega vrta in Soške doline, a se ne omejuje, ker ji okoliški hribi z razgledom širijo kulinarična obzorja, da je na koncu večerja pri Franku v enaki meri osebnostni izziv doživljanja okusov ter prvovrstni užitkarski spektakel hrane in vina. Zato je posebna, zato ji je uspelo in zato je z brezčasno spletno reklamo kuharska zvezdnica svetovnega formata.
Ob vsem blišču pod sojem žarometov opozarja, da pot v kuharsko avantgardo iz vasi na slovenskem obrobju ni nujno tudi briljantni poslovni načrt. Toda, ko se stvari postavijo na svoje mesto, to slovensko obrobje ni preveč oddaljeno za tiste, ki bi radi nekaj več. Netflix je Ani zagotovil izjemno podlago, kar sledi, bo spet odvisno od Valterjevih in njenih odločitev: »Če hočemo vstopiti na svetovni trg, nimamo druge izbire. Prvič v življenju se krepimo s piarovsko ekipo. Vsak dan dobivamo prošnje za intervjuje, dogodke, večerje ... Vedno sem govorila, da se mora hiša sama prodajati, toda gre zgolj za pomoč, da nekdo namesto nas, ki imamo že tako dovolj dela, širi našo zgodbo. Dogovarjamo se s tujo piarovko za mednarodni trg. Imamo dve možnosti: da vse skupaj razvodeni ali da naprej hranimo tega zmaja.«
