Tiskane izdaje
Ljubljana – Sodnica tukajšnjega okrajnega sodišča je sklenila, da ni niti najmanjšega dokaza, da je kinologinja Alenka Černe ponaredila vzrejno listino za bulmastifa Atlasa. S tem se je po obširnem dokaznem postopku nepravnomočno končala še ena od razvpitih zgodb afere Baričevič.
Še preden so prišle na vrsto sklepne besede tožilstva in obrambe, je okrajna sodnica Mojca Lendvaj Brecelj zaslišala nekdaj zaposlenega v zavetišču za živali na Gmajnicah, ki se še dobro spominja, kako so bili trije bulmastifi po napadu na Tržičana Stanislava Megliča pri njih pod posebnim režimom.
Obdolžene Alenke Černe, ki ji državno tožilstvo očita, da je za Atlasa izdala vzrejno dovolilnico za plemenjaka, čeprav izredni pregled sploh ni bil opravljen po pravilih, ne pozna. A se spominja, da je približno tri mesece po napadu psov prišla kot članica komisije, ki je za potrebe vzrejnega dovoljenja pregledala psa Atlasa.
Poudaril je, da vzrejna dovoljenja nimajo prav nikakršne zveze z napadalnostjo, saj gre le za vprašanje čistokrvnosti pri pasemskih vrstah. Njemu se je takšen vzrejni pregled zdel popolnoma nesmiseln, saj so bili psi na Gmajnicah pod posebnim režimom in sam ni videl možnosti, da bi bili še kdaj primerni za razplod.
Po več zaslišanih pričah in pregledani celotni seriji listin je bil dokazni postopek končan in tožilka je prišla do sklepne besede. Prepričana je, da zapisani očitki o ponarejanju listin v obtožnemu predlogu držijo. Pravi, da zdaj že pokojni Rajko Rotner (postopek je bil sprva sprožen tudi proti njemu, a je še pred začetkom sojenja umrl) ni bil član vzrejne komisije, izredni pregled psov pa je opisala kot nepotreben, a se je ta zgodil predvsem zaradi vztrajanja Saše Baričeviča. Predlagala je primerno kaznovanje.
Povsem drugače je menil zagovornik Boštjan Penko. Poudaril je, da je imela obdolžena vse pristojnosti in pooblastila, da opravi omenjeni vzrejni pregled. »Bila je predsednica Slovenskega kluba za velike pasme in molose ter članica vzrejne komisije. Že samo zato ni mogla storiti ničesar, kar trdi tožilstvo,« je izpostavil v sklepni besedi.
Možne so edino
Da ni niti najmanjšega znaka očitanega kaznivega dejanja, je po izreku oprostilne sodbe poudarila sodnica Lendvaj Brecljeva. Dokazan ni niti namen, saj je obdolžena pregled po navedbah priče resnično opravila. »Listina ni bila ponarejena, saj je bil na njej pristen žig in dejanski podpis obdolžene. Ponarejena listina je tista, ki ne izvira od izdajatelja, česar v tem primeru ni bilo,« je pojasnila in dodala, da seveda dopušča možnost kakšnih postopkovnih napak, a sodišče tega ni presojalo.
Na koncu je dodala, da so bile postopkovne nepravilnosti pri Kinološki zvezi Slovenije (KZS), vse tako kaže, storjene tudi v drugih primerih, a ni bilo niti disciplinskega postopka, kaj šele kazenske ovadbe.
Kot smo obširneje že poročali, je bila podlaga za kazenski pregon prav ovadba KZS. Njegov predsednik Roman Heferle je namreč prepričan, da so se zgodile nepravilnosti. A je sodnica v kratki obrazložitvi sodbe poudarila, da se je prav na enega od ključnih vprašanj, ki so mu jih postavili na glavni obravnavi, Heferle izmikal oziroma ni podal jasnega odgovora. Proti Černetovi so na KZS sprožili tudi disciplinski postopek, po mnenju mnogih ta ni bil skladen s predpisi, a so ga pozneje ustavili.
So iskali in našli
Spomnimo še, da se je pojavilo vprašanje o zakonitosti večine postopkov okoli vračanja bulmastifov lastnikoma, in sicer prav zaradi prijateljskih in sorodstvenih vezi vpletenih. Znano je, da so se Rotner, sicer stric Katarine Kresal, ter tedanja lastnica psov Zora Rotar in Saša Baričevič poznali in prav zato je vse skupaj ves čas pod sumom nepravilnosti.
Na odlično oceno za Atlasa se je pravni stroj Baričeviča in Rotarjeve skliceval tudi leta 2008, ko je izpodbijal odločitve Vursovega inšpektorja za humano usmrtitev nevarnih psov ter nazadnje zaradi zvez in prijateljstev dosegel vrnitev bulmastifov lastniku.
