Tiskane izdaje
Ljubljana − Ljubljansko višje sodišče bo moralo znova odločiti o tem, ali mora Delo objaviti opravičilo SDS zaradi članka Denar iz Patrie ni končal pri Janezu Janši, ampak v njegovi stranki SDS. Ustavno sodišče je sodbo v tem delu razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje.
»Ustavno sodišče je dalo navodilo višjemu sodišču, naj se opredeli do pomena besedila oziroma naslova članka in ponovno opravi presojo z vidika varstva ugleda politične stranke. Zadeva torej še ni končana in gre v tem delu zgolj za procesno odločitev ustavnega sodišča,« pojasnjuje Delov pooblaščenec, odvetnik Stojan Zdolšek.
Ustavni sodniki višjemu sodišču očitajo, da je neustrezno ovrednotilo merilo povprečnega bralca. Po mnenju ustavnega sodišča iz naslova članka izhaja za povprečnega bralca jasno sporočilo, češ da je bila SDS vpletena v korupcijsko afero, takšna trditev pa lahko posega v njen ugled. In ker višje sodišče ni pojasnilo drugih pomenov naslova, je s tem poseglo v pravico politične stranke do ugleda. Po mnenju večine ustavnih sodnikov (odklonilno ločeno mnenje je spisala dr. Špelca Mežnar) morajo višji sodniki pojasniti vsaj en (dodatni) pomen spornega naslova, ki za SDS ne bo žaljiv. Če se bo izkazalo, da takšnega drugega (dodatnega) pomena ni, je Delo z naslovom članka po mnenju ustavnega sodišča poseglo v ugled SDS, zaradi česar bo treba ugoditi njenemu zahtevku po objavi javnega opravičila.
Mediji − psi čuvaji
Sodnica Mežnarjeva nasprotno meni, da naslov ne posega v ugled SDS, niti ko mu pripišemo en sam pomen, kot ga razume večina, in sicer da je SDS vpletena v korupcijsko afero Patria. »Medijsko poročanje o aferi Patria je (bilo) v največjem možnem javnem interesu. V takih primerih še posebej velja, da mediji opravljajo vlogo psa čuvaja in predstavljajo četrto vejo oblasti. Svoboda izražanja torej v primeru Patria uživa najvišje možno varstvo, ki ga poznata naša ustava in evropska konvencija o človekovih pravicah (ter praksa Evropskega sodišča za človekove pravice),« poudarja Mežnarjeva. Dodaja, da naslov sploh ne more poseči v že na abstraktni ravni izredno zoženo ustavnopravno varovano jedro pravice do ugleda politične stranke. To je »v primerjavi z ustavnopravno varovanim jedrom novinarske svobode izražanja v konkretnem primeru kot teniška žogica v razmerju do nogometne žoge,« je bila slikovita Mežnarjeva. »Bojim se, da je večina to spregledala.«
O tožbenem zahtevku so bile sicer doslej sprejete različne odločitve. Okrožno sodišče je dvakrat (delno) pritrdilo SDS, da je Delo grobo poseglo v njen ugled in dobro ime, ko je novinar Dejan Karba 23. novembra 2009 na podlagi pogovora z vodjo finskih preiskovalcev Kajem Erikom Björkqvistom napisal članek o tem, da se je denar iz podjetja Patria ob nakupu osemkolesnikov po podatkih finskih preiskovalcev stekel v SDS. Oktobra 2012 je medijski hiši naložilo, da se mora SDS opravičiti in plačati 10.000 evrov. Višji sodniki so sodbo prvič razveljavili, drugo obsodilno sodbo pa so aprila 2013 spremenili in tožbeni zahtevek SDS za astronomskih 300.000 evrov odškodnine zavrnili v celoti. Menijo, da je naslov članka tako pomensko odprt, da ni mogoč sklep, da sam zase pomeni neresnično trditev. Besedna zveza iz naslova po njihovem mnenju že zaradi splošno znanih omejenih možnosti zapisa v naslovu ne more izražati celotnega sporočila članka, zato ni logično, da bi povprečni bralec svoje razumevanje sporočila besedila članka omejeval zgolj na naslov.
O ugledu politične stranke
Zadevo so popolnoma drugače razumeli vrhovni sodniki, ki so ugodili reviziji SDS in Delu naložili plačilo 10.000 evrov odškodnine (z obrestmi). Naslov članka po njihovem mnenju povprečnemu bralcu jasno sporoča, da je stranka ravnala koruptivno, čeprav nadaljnje besedilo te trditve ne potrjuje.
Zahtevek za objavo opravičila je višje sodišče zavrnilo, ker meni, da bi bila objava opravičila z zahtevano vsebino za konkretne okoliščine prestroga sankcija. A po odločitvi ustavnega sodišča, kamor je SDS vložila pritožbo, mora o tem odločiti ponovno.
»Zelo pa sem razočaran nad stališčem ustavnega sodišča o tem, ali politična stranka sploh ima pravico do varstva svojega ugleda. Obrazložitev o tem, da politična stranka ima to pravico, po mojem kaže na veliko servilnost ustavnega sodišča do političnih strank in na nizko raven demokratične misli,« še pravi Zdolšek.
Ustavno sodišče ima na mizi še ustavno pritožbo Dela, ki izpodbija odločitev o prisoji odškodnine politični stranki. Zdolšek v pritožbi med drugim poudarja interes družbe za javno razpravo o političnih zadevah, ki praviloma mora imeti prednost pred interesi političnih subjektov za varstvo njihovega ugleda in zasebnosti.
