Afera s toaletnim papirjem vrnjena na začetek

Ustavno sodišče razveljavilo sodbo okrožnega, višjega in vrhovnega sodišča.
Objavljeno
27. december 2017 10.27
Iva Ropac
Iva Ropac

Ljubljana – Afera s toaletnim papirjem na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) se po pravnomočni obsodbi vpletenih, da so s fiktivnimi računi ter dobavnicami za toaletni papir in drug material oškodovali Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) za najmanj 477.000 evrov, vrača na začetek. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo vse sodbe nižjih sodišč za četverico obsojenih (Marjana Tomažiča, Danila Pintarja ter Milojko in Janka Globokarja) ter postopek vrnilo na okrožno sodišče.

Na zatožni klopi so se poleg treh nekdanjih uslužbencev Zpiz – zdaj pokojni direktor splošnega sektorja na Zpizu Tone Koprivnikar, vodja nabave Marjan Tomažič in skladiščnik zavoda Danilo Pintar – znašli še trije zaposleni v poslovni enoti podjetja Mavrica v Ljubljani – poslovodkinja enote Milojka Globokar, njen mož Janko Globokar in Cvetka Medved.

Posel je potekal tako, da je Koprivnikar odobril, da je Tomažič brez originalnih naročilnic naročil blago v Mavrici, Globokarjeva pa je s sodelavcema poskrbela za izdajo fiktivnih dobavnic. Pintar je dobavnice podpisoval, čeprav blaga ni nikoli videl. To je s podpisom računa nato potrdil tudi Tomažič. Denar so z računa Mavrice dobili tako, da so najprej nakupili televizorje, glasbene stolpe, hladilnike in podobno, potem pa nakupe računovodsko pokrili s fiktivnimi nakupi, prodajami in stornacijami računov za toaletni papir in brisače. Tako so televizorje in drugo zadržali zase, Zpiz pa so med januarjem 1999 in aprilom 2002 oškodovali za najmanj 477.000 evrov.

Zaporne in denarne kazni

Milojko Globokar je sodišče pravnomočno obsodilo na pet let zapora in 17.800 evrov stranske denarne kazni, njen mož Janko Globokar jo je odnesel z letom dni zapora in 5700 evri denarne kazni, Tomažič pa s štirimi leti in osem mesecev zapora ter 16.600 evrov denarne kazni. Pintarju so dosodili štiri leta zapora in stransko kazen 14.400 evrov, medtem ko so Medvedovi dosodili dve leti in dva meseca zapora ter plačilo 8500 evrov. Vsem je sodišče naložilo tudi, da morajo povrniti, kar so po mnenju sodišča neupravičeno pridobili: Globokarjeva 165.994 evrov, Tomažič 77.609, Pintar 19.402, Medvedova 20.304 evre in Janko Globokar 4246 evrov. Za Koprivnikarja so postopek ustavili, ker je umrl še pred sojenjem, ki se je začelo sredi leta 2011.

Zagovorniki so zoper pravnomočno sodbo vložili zahtevo za varstvo zakonitosti in v njej poudarili vprašanja, ki zadevajo uporabo (milejšega) kazenskega zakonika, obstoj gospodarske dejavnosti, opredelitev kaznivega dejanja kot splošno ali posebno kaznivo dejanje in uporabo instituta sostorilstva. Z zahtevo jim je delno uspelo, saj je vrhovno sodišče spremenilo le pravno kvalifikacijo tako, da je kaznivo dejanje iz sostorilstva opredelilo kot pomoč h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic, prisojena kazen pa je ostala enaka; drugih kršitev vrhovno sodišče ni našlo.

Opredelitev storilca

Vrhovno sodišče je menilo, da, ker naj bi pokojni Koprivnikar sodil v krog vodstvenih oseb, naj bi bila sprememba kazenskega zakona zanj nevtralna, posledično pa tudi za soobtožene oziroma da novi kazenski zakonik iz leta 2008 za pritožnika ni milejši. A po mnenju ustavnega sodišča sprememba opredelitve storilca iz 244. člena starega kazenskega zakonika v 240. člen novejšega kazenskega zakonika za pritožnika ni nevtralna, ampak pomeni spremembo na milejše, saj bi po starem zakoniku lahko odgovarjal kot storilec kaznivega dejanja, po novejšem pa zgolj kot pomagač.

Ustavni sodniki so se strinjali, da so nižja sodišča zaznala problematiko uporabe milejšega zakona in so tudi opravila celovito presojo, kateri kazenski zakon je milejši, a so na koncu sprejela napačno stališče, katerega morajo uporabiti. Ustavno sodišče je vse sodbe razveljavilo in vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Vprašanje pa je, ali bo zadeva dobila pravnomočni sodni epilog, saj kazenski pregon zastara dve leti od razveljavitve prvostopenjske sodbe na ustavnem sodišču.

Odškodninske tožbe

Zanimivo bo tudi videti, ali in kako bo razplet kazenskega postopka vplival na pravdne postopke. Zpiz je namreč vložil odškodninske tožbe proti Tomažiču, družbi HGtrade, d. o. o., kot naslednici Mavrice, d. d., in Milojki Globokar in na prvi stopnji iztožil solidarno plačilo 457.076 evrov od vseh treh toženih, a sodba še ni pravnomočna, saj so se toženi pritožili.

Pred dnevi pa je postala pravnomočna sodba zoper Pintarja za plačilo 533.156 evrov (postopek je potekal na delovnem sodišču, saj je bil Pintar v času kaznivega dejanja na Zpizu zaposlen kot skladiščnik in ekonom). Postopek zoper Janka Globokarja in Medvedovo (od njiju terja Zpiz 477.073 evrov) pa je sodišče prekinilo in ga bo nadaljevalo, ko bo postala pravnomočna sodba proti Tomažiču, družbi HGTrade in Milojki Globokar, so pojasnili na Zpizu. Dodali so še, da postopki prisilne izterjave terjatve še niso bili sproženi, ker sodišče v dveh postopkih še ni izdalo pravnomočnih sodb, v postopku zoper Pintarja pa so pravnomočno sodbo prejeli šele pred kratkim.