Bi trezen voznik lahko preprečil nesrečo?

Sergeja Šalamona, obsojenega za tragedijo na Celovški cesti, so izpustili iz zapora, saj da za nesrečo ni odgovoren.
Objavljeno
25. julij 2012 20.21
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika

Ljubljana - Po več kot sedmih letih od tragedije na Celovški cesti v Ljubljani, ki je bila usodna za tri mlade atlete, se sojenje za Sergeja Šalamona vrača na začetek. Vrhovni sodniki so namreč pritrdili mnenju zagovornika Benjamina Peternelja, da njegov varovanec za nesrečo ni odgovoren, čeprav je bil pijan.

Tragična nesreča, ki je v črnino zavila tri družine in močno zaznamovala več življenj, se je zgodila 5. junija 2005 malo po četrti uri zjutraj.

Osemnajstletni Amel Dedić, voznik začetnik, je z golfom po Celovški cesti divjal proti središču mesta. Izvedenec je ocenil, da je namesto dovoljenih 60 vozil hitreje kot 140 kilometrov na uro. Za nameček je na stopalko za plin pritiskal pod vplivom alkohola – 0,8 promila so mu namerili.

Ko se je Dedić približal križišču s Tržno ulico, je tam Sergej Šalamon (prav tako pijan, v krvi je imel 1,5 promila alkohola) v opel vectri z nasprotnega voznega pasu zavijal levo. Avtomobila sta silovito trčila. Vectra, v kateri je bilo sedem ljudi, je dobesedno objela drog tamkajšnjega semaforja.

Trije mrtvi in štirje hudo ranjenih

V zveriženi pločevini so umrli trije mladi atleti: 17-letni Velenjčan Nejc Lipnik, 23-letni Trebanjec Patrik Cvetan in 25-letni Ljubljančan Matic Šušteršič, trije sopotniki v vectri in sopotnica v golfu pa so bili huje ranjeni. Najbolje, bila sta le lažje poškodovana, sta jo odnesla prav pijana povzročitelja nesreče.

Okrožni sodniki so pet let po tragediji ocenili, da sta oba voznika približno enako kriva za nesrečo. Dedića so obsodili na tri leta in pol zapora, Šalamona pa na dva meseca manj. A višji sodniki so sklenili, da bi bila pravična ostrejša sankcija, zato so kazni obema zvišali – Dediću na štiri leta, do Šalamona pa so bili še ostrejši in so mu določili petletno zaporno kazen.

Šalamonov zagovornik Benjamin Peternelj je ves čas vztrajal, da so višji sodniki določili previsoko zaporno kazen oziroma nesorazmerno sankcijo v primerjavi s tisto, izrečeno Dediću. Ta je po odvetnikovem mnenju zagrešil veliko hujšo kršitev predpisov in je glede na dosedanjo kaznovanost precej bolj problematičen udeleženec cestnega prometa.

Dedić je po Celovški cesti, kjer je hitrost omejena na 60 kilometrov na uro, divjal z več kot 140 kilometri na uro, po odvetnikovem mnenju pa je odločilno ravno vprašanje, ali je imel povprečni voznik možnost realno oceniti hitrost Dedićeve vožnje in ali bi lahko pričakoval takšno vožnjo.

Po odločitvi višjih sodnikov je sodba postala pravnomočna in obsojenca sta morala na prestajanje zaporne kazni. A Šalamon je pred kratkim zapustil odprti zaporniški oddelek v Rogozi, saj je dobil sodno pošto, s katero so vrhovni sodniki sodbo drugostopenjskih kolegov razveljavili in poslali v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Po več kot sedmih letih od tragične nesreče je sojenje proti Šalamonu tako spet na začetku, medtem ko bo Dedić kazen odsedel.

Vrhovni sodniki so se strinjali z odvetnikom, da se je treba znova osredotočiti na verjetnost nesreče, če bi za krmilom vectre sedel trezen voznik. Peternelj je namreč tako v pritožbi na prvostopenjsko sodbo kot v zahtevi za varstvo zakonitosti zapisal, da povprečni voznik v treznem stanju v danih razmerah ne bi mogel predvideti in preprečiti nesreče, če bi voznik pripeljal nasproti s takšno hitrostjo.

Napotki vrhovnega sodišča

»V ponovljenem sojenju bi se lahko z izvedbo dokazov pokazalo, da obsojencu ni mogoče očitati kršitve pravil o prednosti, medtem ko vožnja pod vplivom alkohola ni v vzročni zvezi z nesrečo,« so zapisali vrhovni sodniki. Skrbneje bo treba presoditi vsakdanja pravila prednosti in ali bi Šalamon moral pričakovati nerazumno vožnjo nasproti vozečega vozila, ki je za kar 1,5-krat preseglo najvišjo dovoljeno hitrost na Celovški cesti, oziroma presoditi, ali bi se moral zavedati nastanka prepovedane posledice, med drugim piše v sodbi vrhovnega sodišča.

Okrožno sodišče bo moralo razjasniti, kdaj bi Šalamon lahko zaznal, da Dedić vozi tako hitro, pri tem pa bo treba posebej izhajati iz možnosti zaznav in sposobnosti odzivanja povprečnega treznega voznika. Če bo sodišče v ponovljenem postopku ugotovilo, da v danem položaju trezen voznik nesreče ne bi mogel preprečiti, se Šalamonu morda obeta oprostilna sodba.

Vrhovno sodišče namreč sklepa, da v tem primeru – če niti trezen človek nesreče ne bi mogel preprečiti – Šalamonovih subjektivnih okoliščin (vpliva alkoholiziranosti na zaznavo in odzivanje) na vpliv nesreče sploh ne bodo presojali, »ker je to nepomembno oziroma ni vzročne zveze med kršitvijo tega predpisa in nastalo prometno nesrečo«.

Odvetnik Benjamin Peternelj je za Delo povedal, da je takšno odločitev vrhovnega sodišča pričakoval, in napovedal, da bodo v ponovljenem sojenju dokazali, da se tragična nesreča ne bi zgodila, če Dedić ne bi vozil s tako neprimerno hitrostjo.