S cerkvenim denarjem plačeval svoje račune

Bošković oproščen očitkov zlorabe položaja, kriv pa poneverbe okoli 32.500 evrov.

Objavljeno
13. julij 2017 16.09
sojenje Bošković
Simona Fajfar
Simona Fajfar
Ljubljana - Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je končalo sojenje parohu ljubljanske Srbske pravoslavne cerkve, Peranu Boškoviću, ki je oproščen obtožbe, da je zlorabil položaj pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Kriv pa je poneverbe oziroma protipravne prilastitve denarja, ki ga je porabil za zasebne namene.

Sodni senat mu je določil pogojno kazen šestih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, vrniti mora tudi protipravno pridobljeno premoženjsko korist. Tožilstvo in obramba sta napovedala pritožbo.

Po petih letih, ko je v slovenski skupnosti Srbske pravoslavne cerkve završalo zaradi anonimnih obtožb glede delovanja Perana Boškovića, se je sojenje le končalo. Obtožnica, ki jo je sestavil specializirani tožilec Boštjan Valenčič in pred 14 dnevi modificiral, je Boškoviću očitala nepravilnosti, ki naj bi se dogajale pri gradnji ljubljanskega kulturno-pastoralnega centra. Sodnica Mojca Kocjančič je v razlagi sodbe jasno povedala, »da se je kulturno-pastoralni center gradil na nenavaden način«. Gradnja ni bila opravljena tako, kot se ponavadi izvajajo take investicije, ampak je bilo veliko prostovoljnega dela, s popusti, tudi zastonj, obenem pa so tudi izvedenci ugotovili, da je bila gradbena dokumentacija pomanjkljiva.

Tudi Cerkev mora delovati v skladu s pravnim redom


Toda za sodišče je bilo temeljno vprašanje, ali je Srbska pravoslavna cerkev pri gradnji pastoralnega centra opravljala gospodarsko dejavnost, saj se je prvi del obtožnice nanašal na kazniva dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

Čeprav je obramba Perana Boškovića, odvetnik Milan Krstić, skozi ves proces - tudi v sklepnem govoru - poskušal dopovedati, da za Srbsko pravoslavno cerkev, tako kot za vse druge Cerkve, ne velja kazenska zakonodaja Republike Slovenije, ampak ustava Srbske pravoslavne cerkve, ker ustava RS zagovarja avtonomijo verskim skupnostim v smislu verskih zadev, je bilo stališče sodnega senata popolnoma jasno, je razložila Mojca Kocjančič: »Delovanje Cerkve mora biti v skladu s pravnim redom Republike Slovenije: cerkveno delovanje ne more biti izvzeto iz obravnave pred slovenskim sodiščem.« Zato je bilo odločilno, da med dokaznim postopkom niso našli dokazov, da je ljubljanska Srbska pravoslavna cerkev opravljala gospodarsko dejavnost - gradnja kulturno-pastoralnega centra ni pridobitna dejavnost, ker ni gradila Cerkev, ampak so dela oddali. Zato Peran Bošković ni zlorabil svojega položaja. Njegov položaj ni enak, kot je bil položaj duhovnika Mirka Krašovca, nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije, ki je bil predsednik gospodarske družbe.

V drugem delu obtožnice, ki ga tožilstvo med procesom ni spreminjalo in kjer je bil Peran Bošković obtožen protipravne prilastitve denarja, pa je sodišče ugotovilo, da si je prilastil denar, ki mu je bil zaupan kot skrbniku. Zase in za svojo družino je plačeval račune, ki si jih ne bi smel. Sodišče je ugotovilo, da je to bilo v petih od 15 primerov, ki jih je dokazovalo tožilstvo. Sodnica Kocjančičeva je ob tem opozorila, da imajo v Cerkvah, torej tudi v ljubljanski Srbski pravoslavni cerkvi, cerkvene prihodke in duhovniške prihodke, ki ga duhovniku dajejo verniki v gotovini. Ta denar ne gre na tekoči račun Cerkve in so sredstva, s katerim duhovnik plačuje svoje stroške in stroške družine. Toda Peran Bošković je prek tekočega računa Cerkve - sicer ima Srbska pravoslavna cerkev več tekočih računov - plačeval zasebne stroške, ne pa iz gotovine, kjer bi ga lahko vzel. Protipravno je, da je s tekočega računa Cerkve plačeval zasebne račune zase in za člane svoje družine: zavarovanje, premije za motorno vozilo, telefon, kabelsko televizijo, mobilni telefon. Ti skupni stroški, ki so bili med dokaznim postopkom dokazani, skupaj znašajo 32.535 evrov, ki jih mora Peran Bošković vrniti v letu dni.

Tožilstvo po parohovo premoženje

Kot smo poročali, Boškovića čaka tudi postopek po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, poleg njega sta v postopku tudi njegova sin in hči. Nepojasnjen naj bi bil izvor za okrog 800.000 evrov premoženja, ki ga tožilstvo zdaj hoče odvzeti s tožbo kot nezakonito pridobljeno. Kot izhaja iz oklica tožbe, ki ga je sodišče nedavno objavilo v skladu z zakonom, so predmet tožbe zemljišče v Umagu, osebni avtomobil chevrolet aveo 1,4, vrednostni papirji pri banki BKS, in sicer delnice družb Dunav osiguranje, Agrobanka Beograd in Politika, a. d., Beograd, denarna sredstva na transakcijskem računu (1500 evrov), drugo parohovo premoženje v vrednosti skoraj 442 tisočakov ter premoženje njegovega sina Gorana v vrednosti dobrih 138.000 evrov. Parohova hči Gordana Vasić se je v tožbi znašla prav tako kot povezana oseba, kot lastnica nepremičnine v Umagu, vredne 85.000 evrov, ki jo je Bošković pred šestimi leti nanjo prenesel z darilno pogodbo.