Bratuškova pod drobnogledom tožilcev

Enajstega marca je preteklo leto dni od hišnih preiskav, ki so jih kriminalisti opravili pri Bratuškovi doma, v prostorih stranke Zaab v državnem zboru, na sedežu stranke in na vladi, kar je takrat povzročilo precejšnje razburjenje. Bratuškova je preiskave označila za »povsem nepotrebne«, a so preiskovalci, ki so takrat sodelovali tudi s Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), v hišnih preiskavah pa zasegli dokumentacijo, korespondenco in elektronske naprave, menili, da so zbrali dovolj dokazov za utemeljen sum, da je Bratuškova s spornim samoimenovanjem zagrešila kaznivo dejanje zlorabe položaja ali uradnih pravic. Julija lani je zato nacionalni preiskovalni urad na specializirano državno tožilstvo vložil kazensko ovadbo.

Kot priči tudi Pahor in Cerar?

Sumili so, da je Bratuškova z zasedbo položaja evropske komisarke hotela pridobiti nepremoženjsko korist, ki je prav zasedba tega položaja. Iz zbrane dokumentacije so tako ugotovili, da je vlada na redni seji 31. julija in dopisni seji 5. septembra 2014 obravnavala kandidaturo za evropskega komisarja, pri čemer je Bratuškova poleg Tanje Fajon in Karla Erjavca predlagala še sebe. Vendar vlada o njenem predlogu ni glasovala, saj bi se morala Bratuškova kot kandidatka iz glasovanja izločiti, temveč se je z njim le seznanila, nato pa je bil tak predlog poslan institucijam EU.

Čeprav je na vladni seji 5. septembra 2014, sklicani zaradi sprejetja sklepa sveta EU o kandidatih za člane evropske komisije, med njimi tudi Bratuškove, več ministrov predlagalo, da se gradivo obravnava na redni seji, je Bratuškova zahtevala, da vlada o tem odloči takoj, s čimer se je izognila uvrstitvi na dnevni red redne seje in dosegla, da je bil sklep sveta EU sprejet in posredovan komisiji EU, so prepričani preiskovalci.

Bratuškova je ob ovadbi dejala, da razpolaga s številnimi mnenji in da je »celo KPK sama ugotovila, da v postopku predlaganja kandidatov za evropskega komisarja ni šlo za kaznivo dejanje«. NPU je preiskavo sicer začel oktobra 2014 na podlagi pisne prijave fizične osebe.

Na specializiranem državnem tožilstvu so nam na vprašanje, ali so o ovadbi že odločili, potrdili, da so na pristojno sodišče podali »predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zoper eno fizično osebo zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja po prvem odstavku 257. člena KZ-1«, za kar je predvidena kazen do enega leta zapora. Čeprav o imenih ne govorijo, je jasno, da gre za Bratuškovo, kar nam je potrdil tudi njen pooblaščenec Aleksander Čeferin, ki je do tožilstva kritičen.

Pojasnjuje, da tožilstvo Bratuškovi očita pridobitev nepremoženjske koristi, »ki naj bi bila, ne boste verjeli, pridobitev položaja kandidata za člana komisije EU. Ni jasno, kakšno korist imaš od tega, če si kandidat.« Po Čeferinovem mnenju gre ponovno za »lov na čarovnice, za kriminaliziranje politikov kar počez, na to pa med drugim kaže dejstvo, da tožilstvo predlaga zaslišanje tudi predsednika republike Boruta Pahorja in predsednika vlade Mira Cerarja, in sicer o 'njunih aktivnostih in o stikih med njima ter Bratuškovo in Jean-Claudom Junckerjem'«. O tem, kaj ima to s postopkom, pravi, pa nič. »V skoraj petindvajsetih letih odvetniške prakse se ne spomnim takega primera, a očitno je pri nas vse mogoče!« je oster Čeferin.

Tožilstvo bi Pahorja in Cerarja po naših podatkih rado povprašalo predvsem o stikih Bratuškove z Junckerjem, saj da sta imela oba več telefonskih pogovorov s predsednikom evropske komisije, v katerih je ta izrazil željo in prosil za podporo, da bi Slovenija za evropsko komisarko predlagala ravno Bratuškovo. Junckerja vsaj za zdaj menda (še) ni med predlaganimi pričami.

Upravni spor

Samokandidaturo Bratuškove je, kot smo omenili, preiskovala tudi protikorupcijska komisija in ugotovila, da je nekdanja premierka pri postopku izbire kandidata za evropskega komisarja ravnala v nasprotju interesov. Bratuškova je nato sprožila upravni spor zaradi posega v temeljne človekove pravice in svoboščine.

Upravno sodišče je februarja letos odpravilo akt KPK, ki se je nanašal na njeno kandidaturo, in navedlo, da je šlo za arbitrarno in samovoljno odločitev komisije, v več fazah postopka pa da se je zgodil poseg v ustavne pravice Bratuškove. Predsednik KPK Boris Štefanec je napovedal pritožbo.