Čista lopata: Zidar in soobtoženi spoznani za krive, eden oproščen

Zidarju, Tovšakovi in Črnigoju so dosodili po leto in pet mesecev zapora, Tomažu Žibertu dve leti in pol.
Objavljeno
30. marec 2012 10.43
Posodobljeno
30. marec 2012 11.15
M. J., kronika; Ba. P., Delo.si
M. J., kronika; Ba. P., Delo.si

Ljubljana - Na ljubljanskem okrožnem sodišču so po slabem letu in pol ter po več kot 40 obravnavah izrekli sodbo osmerici gradbenih baronov. Sedem so jih spoznali za krive, Ivana Krofliča pa oprostili.

Ivanu Zidarju, Hildi Tovšak in Dušanu Črnigoju so dosodili po leto in pet mesecev zapora ter plačilo 11.000 evrov stranske denarne kazni, Tomažu Žibertu dve leti in pol zapora in 15.000 evrov stranske denarne kazni.

Borutu Farčniku so dosodili 10 mesecev zaporne kazni in plačilo 6000 evrov denarne kazni, enako zaporno kazen je sodnica izrekla tudi Srečku Gabriču, ki pa bo moral plačati še 10.000 evrov stranske denarne kazni. Ivanu Demšarju so dosodili leto dni zapora in 8000 evrov kazni, Ivana Krofliča pa oprostili. Njegov del sodnih stroškov bo bremenil proračun, vsi ostali pa bodo morali poravnati tudi sodne stroške.

Znano je, da je tožilstvo za obtožene zahtevalo zaporne in stranske denarne kazni, obramba pa oprostilne sodbe.

Sodba še ni pravnomočna, vseh sedem obsojenih pa ima 15 dni časa za pritožbo, medtem ko se Kroflič lahko na oprostilno sodbo pritožbi v osmih dneh. Zidarjeva obramba je po razsodbi že napovedala pritožbo, medtem ko je okrožna državna tožilka Bojana Podgorelec izrazila zadovoljstvo z izrečenimi kaznimi.

Predsednica sodnega senata Vesna Podjed je v obrazložitvi sodbe dejala, da so bila vsem obsojenim, razen Krofliču, dokazana očitana kazniva dejanja. Sodišče je pri tem sledilo predlogu okrožnega državnega tožilstva glede predlaganih kazni, saj ocenjujejo, da so bile te ustrezno predlagane.

Navedena očitana kazniva dejanja so bila izvedena s terjanjem in dajanjem nagrade, zato pri tem po mnenju Podjedove ni ključnega pomena, da do sklenitve posla s Kontrolo zračnega prometa ni nikoli prišlo. »Ni nujno, da gre pri podkupovanju za neposreden stik ali pa denarno korist,« je poudarila.

»Žibertova vloga je bila bistvenega pomena«

Podjedova je pojasnila, da je bilo Žibertu v sojenju dokazano, da je v postopku izbire najboljšega ponudnika obljubil, da bo komisija za najugodnejšega izvajalca izbrala skupno ponudbo SCT in Primorja, pri tem pa je Žibert zanemaril koristi podjetja in zase zahteval nagrado. Prav tako sodni senat meni, da je Žibert preko posrednika od Tovšakove in Vegrada terjal nagrado v neimenovani višini.

Žibertova vloga je bila po mnenju sodnega senata bistvenega pomena, saj si je v nasprotju z interesi svojega podjetja prizadeval za določen izid javnega razpisa, pri tem pa ni upošteval kriterijev, določenih v javnem razpisu. »Izkazalo se je, da je Žibert že v fazi pogajanj načrtoval, kako bi v posel vpletel svojega svaka kot podizvajalca,« je dejala Podjedova.

Pri javnem odpiranju ponudb je bilo jasno, da SCT in Primorje nista imela dovolj nizke cene, iz prisluhov telefonskih pogovorov obsojenim pa je bilo jasno, da se je Zidar nato s sogovorniki dogovarjal, kako lahko spremeni ponudbo. Prav tako je iz zaseženih listinskih dokazov po mnenju sodnega senata razvidno, da so se nato ponudbe gradbenih podjetij spreminjale, kljub temu, da to ni bilo dovoljeno v javnem razpisu.

»Ivan Zidar sicer sprva res ni vedel, kdo lahko uredi te stvari na Kontroli zračnega prometa Slovenije,« je dejala Podjedova in dodala, da mu je bila kljub temu dokazana krivda, saj je nato Zidar sam podpisoval spremenjene ponudbe.

Prav tako so po mnenju sodnega senata v postopku izbire najugodnejšega izvajalca pomembno vlogo igrali terminski načrti. »Posel sicer v končni fazi ni bil realiziran, kar pa ni pomembno, saj je bila korist terjana,« je poudarila Podjedova.

Po mnenju sodnice je bilo nedvoumno dokazano, da je Kroflič na pojasnjevali sestanek v Kranju prinesel spremenjen terminski načrt, vendar pa vsebina telefonskih prisluhov ne daje konkretne osnove za zaključek, da je vedel za nagrado Žibertu.

Pri kaznivem dejanju pomoči pri podkupovanju pa je ključnega pomena, da obtoženi ve za to nagrado, saj gre za naklepno dejanje.