Vložena obtožba zoper Mateja Raščana

Tožilstvo mu očita, da je nekoč uspešno družbo Delo Revije oškodoval za 34 milijonov evrov.

Objavljeno
19. avgust 2016 14.33
LJUBLJANA, 28.07. 2011, logotipi, napisi, table ....Foto: ALES CERNIVEC/Delo
Iva Ropac
Iva Ropac
Ljubljana – Sodna preiskava zoper Mateja Raščana, »pogrebnika« nekoč uspešne družbe Delo Revije, je končana, tožilstvo pa je v njej očitno zbralo dovolj dokazov za vložitev obtožbe. Specializirano državno tožilstvo nekdanjemu predsedniku uprave in lastniku Dela Revij očita zlorabo položaja, s čimer naj bi družbo, ki je v stečaju, oškodoval za dobrih 34 milijonov evrov.

Sodna preiskava, ki je potekala na zahtevo specializiranega državnega tožilstva, je bila opravljena konec julija, so nam potrdili na ljubljanskem okrožnem sodišču, tožilstvo pa je prejšnji teden vložilo obtožnico »zoper eno fizično osebo zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije«, odgovarjajo na tožilstvu. Čeprav o imenih ne govorijo, gre po naših podatkih nedvomno za Mateja Raščana.

Posojilo na posojilo

Kaj natančno mu obtožba očita, tožilstvo prav tako ne razkriva, znano pa je, da je zoper nekdanjega medijskega mogotca stekla sodna preiskava, ker naj bi s pomočjo podjetij v svoji neposredni ali posredni lasti prevzel Delo Revije in jih nato kot predsednik uprave z namernim izčrpavanjem, pri čemer si je pomagal z zapletenimi finančnimi potezami, oškodoval za več kot 34 milijonov evrov. Raščan naj bi po prevzemu Dela Revij izkoristil ugodno bonitetno oceno družbe in jo v zelo kratkem času občutno prezadolžil z najemanjem posojil pri različnih slovenskih bankah, posojila pa nato prenakazal na račune svojih podjetij oziroma svoje osebne račune.

Raščanova družba Monera je leta 2008 namreč prevzela takrat vodilno družbo za izdajanje revij. Bančna posojila so bila slabo zavarovana ali sploh ne, denar bank pa ni bil porabljen za tekoče poslovanje, temveč je Raščan z njim financiral druge lastne projekte, med drugim družbo Rašica in hotel v Srbiji, in izplačal preostale lastnike Dela Revije, so mediji že pred časom povzemali Raščanovo poslovanje.

Zaradi domnevno spornih posojil v Novi kreditni banki Maribor (NKBM) je ovadba doletela tudi nekdanje vodilne v banki z Matjažem Kovačičem na čelu, ki naj bi poskrbeli za financiranje kreditno nesposobne Monere. Tudi sicer je v poslovnem imperiju, ki je bil (uradno) v lasti Raščana, poniknilo največ denarja NKBM (več kot pet milijonov evrov), z nekaj manj terjatev ji sledi Hypo. Po poročanju medijev je tako nacionalni preiskovalni urad pred nekaj meseci poleg Kovačiča kazensko ovadil članico uprave Manjo Skernišak in Raščana.

Slednji je bil pod drobnogledom preiskovalcev tudi zaradi kršenja temeljnih pravic zaposlenih v družbi Delo Revije, katere lastnik in direktor je bil, saj od februarja do julija 2011 zaposlenim ni plačeval prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer jih je oškodoval za 430.000 evrov.

Ljubljansko okrožno državno tožilstvo je zato že konec leta 2013 zoper njega pri okrajnem sodišču v Ljubljani vložilo obtožni predlog skupaj s predlogom za izdajo kaznovalnega naloga. Sodišče se je s slednjim strinjalo in na podlagi predloženih listinskih dokazov (ne da bi izpeljalo glavno obravnavo) Raščanu oktobra 2014 izreklo denarno kazen v znesku 3736 evrov, kot je predlagalo tožilstvo. Sodba je postala pravnomočna maja lani.

Osebni stečaj, premoženje izginilo

Sicer je Raščan po pisanju Siola zdaj v osebnem stečaju in uradno brez denarja. V njegovi stečajni masi je mogoče najti le nekaj parcel na Štajerskem in ničvredne delnice. S prodajo premoženja, ki ga je pustil za seboj oziroma mu ga ni uspelo prepisati na prijatelje, bodo torej zbrali zgolj nekaj tisoč evrov in z izkupičkom komajda pokrili stroške osebnega stečaja. Večmilijonski dolgovi do države, bank in drugih upnikov bodo ostali nepoplačani.

Rok za prijavo terjatev v Raščanovem osebnem stečaju se je iztekel te dni. Po dostopnih podatkih bo med njimi več deset milijonov evrov zahtevkov, ki izvirajo še iz poroštev za bančne obveznosti propadlih podjetij iz skupine Delo Revije in Rašice. Med drugim so jih financirale banke NKBM, NLB, Abanka Vipa, Factor banka (zdaj DUTB), PBS in Hypo ter družba Interra, še piše Siol in dodaja, da je med večjimi upniki tudi država, ki od Raščana terja okoli dva milijona evrov.

Naj spomnimo, da je Raščan leta 2005 kupil tekstilno podjetje Rašica, kmalu po tistem pa še družbo Delo Revije, ki je izdajala revije Jana, Lady, Stop, Radar, Kih ... Obe transakciji je izpeljal prek Monere in v celoti z bančnimi posojili. Leta 2007 je pomagal pri izdajanju predvolilnega brezplačnika Ekspres, ki je bil naklonjen takrat vladajoči stranki SDS. Raščan je namreč podjetju Roberta Terška »nepovratno« posodil več kot 300.000 evrov. Leta 2010 se je potegoval tudi za nakup Večera. S podjetjem 3Lan se je dogovoril za soupravljanje časopisne hiše, a je projekt padel v vodo.

NKBM je zaradi neporavnanih obveznosti zasegla blagovne znamke družbe Delo Revije, jih prodala svoji hčerinski družbi NKBM Leasing, ta jih je nato oddala v najem družbam iz skupine Krater, nakar je sledila neuspela prodaja blagovnih znamk Princip Medii, družbi Bojana Požarja, ki se mu je v projektu pridružil poslovnež Joc Pečečnik, naposled pa je banka blagovne znamke prodala Večerovi hčerinski družbi Večer Revije.

Iz poslovnih evidenc je razvidno, da je Raščan zdaj aktiven v ljubljanskem podjetju za finančni inženiring Rajon, v katerem je lastnik in direktor.