Elena Pečarič obsojena na pogojno kazen

Nezakonito je objavila osebne podatke Borisa Šuštaršiča.

Objavljeno
28. april 2016 14.34
Sprejem invalidov
Mitja Felc
Mitja Felc
Ljubljana - »Če bi obdolžena Elena Pečarič smatrala, da gre pri Borisu Šuštaršiču za nezakonito pridobljeno premoženje, bi ga, če bi resnično želela delovati v javnem interesu, pozvala, naj javno objavi svoje premoženje, oziroma bi uporabila pravna sredstva,« je v obsodilni sodbi med drugim zapisala okrajna sodnica.

Da je obdolžena Elena Pečarič marca 2012 na javno dostopni spletni strani scribd.com res objavila z ustavo varovane osebne podatke Borisa Šuštaršiča, med kazenskim postopkom niti niso ugotavljali, saj je Pečaričeva to v zagovoru tudi priznala. A je ves čas zatrjevala, da kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov ni storila, saj da predvsem niti ni vedela, da je takšna objava kazniva, branila pa se je še, da je želela s člankom med drugim spodbuditi pristojne ustanove, da raziščejo, od kod posamezniku toliko denarja. Sporna je bila objava lastninskega lista Borisa Šuštaršiča, z navedbo njegovega imena, priimka, datuma rojstva, naslovom stalnega prebivališča, iz katerega je izhajalo, lastnik katerih delov stavb in stavb v celoti je. Podatke je resda za potrebe izvršilnega postopka pridobila zakonito prek Geodetske uprave RS, a je v takšni obliki prepovedana javna objava.

Brez obžalovanja

V zagovoru je povedala še, da je za portal za-misli res napisala članek, idejo pa ji je takrat dal Rado Pezdir, ki je javno pozval, naj prijavi različna tovrstna dejanja. »Boris Šuštaršič je javna osebnost, v tistem času je opravljal deset funkcij, ki so med seboj močno prepletene in so v koliziji interesov,« je izpostavila. Branila se je še, da so bili oškodovančevi podatki objavljeni že na portalu udba.net. Dejanja ni obžalovala, da je Šuštaršič zoper njo vložil kazensko ovadbo, pa je ne preseneča, saj »jo že deset let toži, ona pa se uspešno brani«.

Okrajne sodnice Tanje Lombar Jenko ni prepričala, prav tako z ugovorom pravne narave ni bil uspešen njen zagovornik, ki je izpostavil, da konkretna situacija omogoča arbitriranje organov pregona, ker jim je zaradi nejasnih ločnic prepuščeno, ali neko dejanje preganjajo kot kaznivo ali kot prekršek. Sodnica je Pečaričevo obsodila na pogojno zaporno kazen treh mesecev s preizkusno dobo enega leta. O navedbah zagovornika o nejasni ločnici med prekrškom in kaznivim dejanjem pa je zapisala, da je povsem jasno, da se to kaznivo dejanje stori z naklepom, prekršek pa je mogoče zagrešiti tako v krivdni obliki malomarnosti kot v krivdni obliki naklepa. »Zloraba pomeni, da ne gre morebiti za napačno obdelovanje osebnih podatkov v smislu zakona o varstvu osebnih podatkov, ampak za najbolj zavržna dejanja zlorabe osebnih podatkov,« piše v prvostopenjski sodbi.

Brez soglasja

Da so se na spletu pojavili osebni podatki in dokumenti o Šuštaršiču, so tega opozorili sodelavci. »Objava je bila v kontekstu, da je javno financiranje invalidskih organizacij problematično, kar pa ni res. Obstajajo mehanizmi nadzora, kot sta Ajpes, agencija za javnopravne evidence in storitve, in računsko sodišče. Prizadela me je, ker je bilo prikazano, kot da sem lastnik vsega,« je potarnal Šuštaršič in poudaril, da se je pojavila domneva, da je zelo bogat. »Živim izključno od plače in živim skromno,« je še dodal. Poleg tega je zatrdil, da je že več kot desetletje žrtev zalezovanja in klevetanja Pečaričeve.

V hramu pravice je povedal, da za javno objavo podatkov ni nikoli dal soglasja, ne ve niti za nobeno objavo njegovih podatkov na udba.net. Poudaril je, da ni res, da člani Društva distrofikov Slovenije, katerega predsednik je, ne vedo za polovico premoženja društva, saj je vse objavljeno v vsakokratnem občnem zboru društva.

Sodišče je Pečaričevi naložilo še plačilo stroškov kazenskega postopka in sodne takse.