Factor banka kreditirala nakup lastnih delnic

Ljubljana – »Ne priznam,« so nekdanja člana uprave Factor banke Boris Pesjak in Ciril Dragonja ter Boris Milevoj in Boris Miklavčič drug za drugim zanikali očitke specializiranega tožilstva v zvezi z odobritvijo kredita družbama Factor Leasing in BSD Nepremičnine leta 2008. S sporazumom o priznanju krivde je očitke priznala le bančnica Mojca Lampret Kričej.

Predobravnavnega naroka zoper četverico sodnica Dejana Fekonja sicer ni mogla opraviti do konca (za Mojco Lampret Kričej ga je opravila posebej), saj se je zataknilo pri tožilskih dokazih. Kot je opozoril Pesjakov zagovornik Stojan Zdolšek, gre za nedovoljene dokaze, ki bi jih sodnica morala izločiti iz spisa, ker pa se je s takimi dokazi seznanila, je sledil še predlog za njeno izločitev. Kot nam je Zdolšek pojasnil po obravnavi, gre za dokaze, pridobljene na podlagi odredb preiskovalnih sodnikov (za hišne preiskave), ki da niso ustrezno obrazložene.

V spisu je po njegovih besedah tudi dokaz, za katerega se sploh ne ve, kako je prišel tja, med drugim gre za dokumente, ki jih je banka izročila Nacionalnemu preiskovalnemu uradu na njihovo prošnjo, ne da bi za to obstajala odredba sodišča. Obramba bo svoje dokazne predloge sodišču predložila po sklepu, s katerim bo odločeno o zakonitosti dokazov tožilstva. Predobravnavni narok je sodnica preložila.

Je pa s sporazumom o priznanju krivde svoj del krivde priznala Mojca Lampret Kričej, ki ji tožilstvo očita kaznivi dejanji zlorabe položaja. Za vsako ji je v skladu s sporazumom sodnica naložila leto in osem mesecev zapora, nato pa izrekla enotno kazen treh let zapora. Vendar je kazen pogojna, in sicer s preizkusno dobo petih let. Lampret Kričejeva mora plačati še stroške postopka in 12.000 evrov stranske denarne kazni ter vrniti 23.000 protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Tožilka Petra Apšner je kot oteževalne okoliščine upoštevala višino in težo kaznivega dejanja in visok znesek oškodovanja, po drugi strani pa dosedanjo nekaznovanost in da ni v drugem postopku, da preživlja hčer, da je od časa storitve kaznivih dejanj minilo že dolgo časa - pa tudi, da je bil njen prispevek sicer odločilen, a ni bila članica uprave, zato je bil v primerjavi s prispevkom soobtoženih kljub temu manjši.

Tožilka je predlagala podaljšanje začasnega zavarovanja 23.000 evrov na obtoženkinih računih do izvršitve pravnomočne odločbe in med drugim poudarila, da je obtožena že pred časom svoj del nepremičnine z darilno pogodbo prepisala hčeri. Sodišče je temu sledilo, oškodovano DUTB (Factor banko so namreč likvidirali) pa je s premoženjskopravnim zahtevkom v višini dober milijon evrov napotilo na pravdo. Ob tem je sodnica pojasnila, da ni korektno naložiti plačilo celotnega zahtevka enemu od obtoženih, zato bo ne glede na izid postopka zoper četverico enako storila tudi v njihovem primeru.

Kredita ne bi smeli odobriti

Očitki tožilstva se nanašajo na odobritev 926 tisočakov kratkoročnega kredita družbi Factor Leasing za nakup vrednostnih papirjev. Pesjak kot predsednik in Dragonja kot član uprave Factor banke sta 1. aprila 2008 kredit odobrila potem, ko je Lampret Kričejeva kot vodja sektorja poslovanja v državi potrdila predlog za odobritev posojila.

To so po trditvah tožilstva storili kljub temu, da so vedeli, da kredit sploh ne bi smel biti odobren, saj je bančna služba obvladovanja kreditnih vlaganj posojila družbi Factor Leasing opredelila kot tvegane glede na visoko izpostavljenost banke, slabo likvidnost in visoko zadolženost družbe. Ta ni ustvarjala prostega denarnega toka, ampak je bilo predvideno, da bo kredit vrnjen iz nadaljnje odprodaje delnic, ki so predmet financiranja, ter da bo zavarovan zgolj z menicami Factor Leasinga, kar je bilo neustrezno zavarovanje.

Ne nazadnje je bil kredit namenjen financiranju odkupa delnic Factor banke in je takšno posredno kreditiranje nakupa lastnih delnic banke izrecno zakonsko prepovedano.

Banka oziroma v njenem imenu Pesjak in Lampret Kričejeva sta 4. aprila 2008 z družbo Factor Leasing oziroma Borisom Miklavčičem podpisala pogodbo o posojilu, Factor Leasing pa je s tem denarjem odkupil delnice Factor banke od Borisa Milevoja, Lampret Kričejeve in družbe Poteza naložbe (zdaj v stečaju). Čeprav so ti za delnico v postopku dokapitalizacije banke odšteli 70 evrov, jih je Factor leasing odkupil po 80 (od Poteza naložb) oziroma po 116 evrov za delnico od Milevoja in Lampret Kričejeve.

Factor Leasing (lastniško so ga obvladovali Pesjakovi znanci in poslovni partnerji Milevoj, Miklavčič, Stanko Glavan in zdaj pokojni Dušan Bele) je Milevoju za delnice nakazal 107.532 evrov kupnine, Lampret Kričejevi 58 tisočakov, Potezi naložbe pa 760.000 evrov.

Družba Factor Leasing je julija lani po končanem stečaju izbrisana, prej pa je sodelovala pri propadlem poskusu menedžerskega prevzema Merkurja. Tožilstvo trdi, da je bila Milevoju glede na dokapitalizacijsko in prodajno ceno delnic s tem poslom pridobljena korist v višini 42.642, Lampret Kričejevi 23.000, Potezi naložbe pa 95.000 evrov.

Pesjaku, Dragonji in Lampret Kričejevi tožilstvo očita zlorabo položaja tudi v primeru družbe BSD Nepremičnine, ki so jo lastniško prav tako obvladovali Milevoj, Miklavčič, Glavan in Bele (družba je bila izbrisana marca lani).
Potem ko je Lampret Kričejeva odobrila predlog za posojilo, sta Pesjak in Dragonja BSD Nepremičninam 29. septembra 2010 odobrila kredit v višini 1.094.184 evrov, ki jih je ta porabila za nakup delnic Factor banke od povezane družbe Factor Leasing (gre za delnice, kupljene 2008).

Iz kupnine pa je Factor Leasing poplačal kredit Factor banki. Tudi tokrat so, trdi tožilstvo, vedeli, da BSD Nepremičnine ni kreditno sposobna in ne bo mogla vrniti kredita, ki pa je bil zavarovan zgolj s 15 bianco menicami družbe, pri čemer je bil celoten posel z delnicami Factor banke po prepričanju tožilstva vnaprej dogovorjen med Darkom Horvatom (Aktiva naložbe, tudi član nadzornega sveta Factor banke), Beletom in Pesjakom.