Goljufivi gradbinec za tri leta na hladno

Alojz Radej je med drugim gradil ceste in na črno še asfaltiral dvorišča domačinom, denar pa pospravil v žep.
Objavljeno
12. februar 2018 17.07
Gradbeništvo,delavci,delo,Ljubljana Slovenija 17.10.2014
Nada Černič Cvetanovski
Nada Černič Cvetanovski
Krško – Sedem let po odkritju kaznivih dejanj in štiri leta po izreku prve sodbe je tudi višje sodišče zdaj postavilo piko na i v primeru Alojza Radeja. Zaradi velikih tatvin in ponarejanja listin, ki jih je storil kot odgovorni vodja gradbišč, ga je obsodilo na tri leta zapora in mu izreklo pet tisoč evrov stranske denarne kazni.

Alojz Radej je bil na prvostopenjskem sodišču obsojen zaradi trinajstih poneverb. Kot odgovorni vodja gradbišč v družbi Iteo Raka, ki je zdaj v stečaju, si je prilastil okrog 60.000 evrov denarja od asfaltiranja dvorišč, kar so počeli hkrati z gradnjo cest in vodovodov. Ob tem si je iz skladišča družbe na Drnovem prilastil še kamenje za 100-metrski oporni zid okrog svoje hiše. Pravnomočno pa je bil pred tem že obsojen zaradi poneverjanja listin, saj je prirejal gradbeni dnevnik in iz njega trgal liste.

Višje sodišče je v tej kazenski zadevi spremenilo pravno kvalifikacijo za 12 od 13 posameznih kaznivih dejanj iz kaznivega dejanja poneverbe v kaznivo dejanje velike tatvine, storjene v nadaljevanju, in obsojenemu Radeju za to dejanje izreklo kazen dve leti zapora in stransko denarno kazen pet tisoč evrov. Za preostali dve kaznivi dejanji je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in nato izreklo enotno kazen tri leta zapora in stransko kazen pet tisoč evrov. Za trinajsto kaznivo posamično dejanje poneverbe pa je sodišče zaradi zastaranja izreklo zavrnilno sodbo in v tem delu oškodovanca, družbo Iteo Raka v stečaju, kateri mora Radej vrniti dobrih 60.000 evrov, napotilo na pravdo.

Sposobni gradbinec, nesposobni direktor

Alojz Radej s Krajnih Brd nad Blanco se je v družbi Iteo Raka, ki jo je vodil direktor Alojz Češnovar, zaposlil leta 2005. Izkazal se je za zelo sposobnega gradbinca in poslovanje družbe je šlo strmo navzgor. Direktor Češnovar mu je brezmejno zaupal in Radej, ki je kmalu ugotovil, da se direktor, ki je po izobrazbi električar, ne spozna pretirano na gradbeništvo, je kmalu prevzel vse vajeti v svoje roke.

Direktor sploh ni vedel, kje vse ima družba odprta gradbišča, saj je Radej sam vodil dela, jih nadziral in skrbel tudi za nabavo materiala. Do prvih razhajanj med njima je prišlo leta 2009. Takrat je Radej od direktorja »v imenu nadzornika, ki ni bil zadovoljen z opravljenimi deli na cesti Impoljca–Sevnica«, zahteval 60.000 evrov. Češnovar je Radeju ta denar res dal, a temu to ni bilo dovolj. Čez čas je od direktorja zaradi istih razlogov zahteval še dvakratni znesek. Neznan moški, ki naj bi bil nadzornik, je po Radejevem naročilu po telefonu od direktorja zahteval ta denar. Kartica tega telefona je bila najdena pri Radeju, ko so opravljali hišno preiskavo, ki ni potekala brez zapletov, saj se je obtoženi z otrokoma zaprl v hišo in v njej vztrajal več ur.

Zaradi omenjenega protipravno pridobljenega denarja so Radeju očitali tudi goljufijo, vendar je bil v tem delu oproščen. Sodišče je namreč ugotovilo, da je direktor Češnovar vedel, da denar ni namenjen nadzorniku, temveč Radeju, a mu je denar kljub temu izročil.

Ob gradnji cest asfaltiral še dvorišča in pospravil denar

Ker Češnovar ni več nasedel zvitemu delovodji in je začel iskati novega vodjo gradbišč, ki pa ga ni našel, se je Radej lotil posla drugače. Ob gradnji cest, kanalizacij in vodovodov, ki so bili financirani iz državnih in evropskih sredstev, je pozval domačine, da bi lahko ob teh projektih asfaltirali tudi njihova dvorišča, in sicer po ugodni ceni, saj je vsem obljubil popust. Ljudje so se strinjali, dvorišča so bila narejena, Radej je denar pobral na roke in ga spravil v žep. V obtožbi je bilo zajetih le nekaj dvorišč, v resnici pa jih je bilo veliko več, je prepričan višji državni tožilec Robert Renier, ki pravi, da je ta sodni proces zaradi Radejevih insinuacij in njegovih očitkov, da so vsi krivi, le on ne, dosegel neslutene razsežnosti.

Direktor Češnovar je šele leta 2011, ko ni bilo denarja za plače, začel raziskovati, kje je denar. Obdolženi je ves čas zatrjeval, da je Češnovar namerno izčrpaval svojo družbo, da je kradel osnovna sredstva, da je delal s črnim fondom in seveda, da je vedel za gradbišča, saj naj bi mu Radej izročal ves denar z dvorišč. »Zakaj bi direktor uničil kuro, ki nese zlata jajca,« se je spraševal tožilec, ki ga je Radej med postopkom poskušal diskreditirati, češ da so tudi njemu asfaltirali dvorišče. Sicer pa je obtoženi med postopkom poskušal vplivati na delavce, da bi pričali njemu v prid, šel jih je iskat celo v Bosno in Hercegovino, jih peljal k notarju, kjer so podpisali neke izjave. Nekateri, ki sploh niso vedeli, kaj so podpisali, so jih kasneje preklicali.

Bogastvo v premičninah in nepremičninah ter na računu

Obtoženi Radej od 1. 1. 2009 do 28. 11. 2011 s svojega bančnega računa ni dvignil niti evra, je pa v tem času veliko investiral. Kupil je dve njivi, dve gozdni parceli, zemljišče s hišo, traktor, dva štirikolesnika, traktor, denar je posojal, med hišno preiskavo so pri njem našli pet tisoč evrov, še precej več pa pri njegovem očetu. Svoje premičnine in nepremičnine je v dobrih dveh letih povečal za 216.000 evrov, na računu pa je ostalo nedotaknjenih 100 tisočakov. »Vprašajmo se, od kod človeku, ki ima štiričlansko družino, ki investira, posoja, ob tem pa z računa nič ne dviguje, toliko denarja. Če še kdo drug zna tako gospodariti, kapo dol,« je misel o Radejevih nelegalnih poslih sklenil tožilec Renier.