Gorenjska banka: Obtožba zaradi obvodnega financiranja Merfina

Ljubljana – Zaradi spornega financiranja menedžerskega prevzema Merkurja, ki so ga vodilni menedžerji izvedli prek Merfina, nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež po podpisu sporazuma s tožilstvom o priznanju krivde že prestaja zaporno kazen, specializirano tožilstvo pa je sedaj vložilo obtožbo tudi zoper nekdanje vodilne v Merkurjevi hišni financerki Gorenjski banki.

Kot je znano, je konec leta 2007 družba Merfin, ki ga je ustanovila skupina vodilnih delavcev Merkurja z Binetom Kordežem na čelu, prevzel Merkur. Kupci so za ta posel pri bankah najeli skupaj za okoli 350 milijonov evrov posojil in jih delno zavarovali z osebnim premoženjem in delnicami Merkurja. A posli niso rastli skladno s pričakovanji, ni bilo dividend, s katerimi bi prevzemniki vračali posojil, tudi likvidnost je začela šepati in vodstvo Merkurja je vse teže zagotavljalo denar za tekoče poslovanje. Merfin se je znašel v primežu bank, Kordež, ki je takrat povlekel več spornih potez, pa pod drobnogledom kriminalistov.

Kordež priznal krivdo

Kordež je januarja, spomnimo, priznal krivdo za enajst kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo trgovskega centra Primskovo, prenosom preostalih centrov na družbo HTC Dva ter financiranjem lastninjenja Merkurja. Sklop očitkov, ki jih je zajel Kordežev sporazum s tožilstvom, se tako nanaša na obvodno financiranje, pri čemer je banka (Gorenjska banka, Factor banka) kreditirala Merfin prek obvodnega podjetja, saj Merfin sam ne bi mogel dobiti kredita zaradi prevelike izpostavljenosti. V vlogi obvodnih podjetij, ki jih je k temu nagovoril prav Kordež, so se našle družbe Iskratel, Gorenje, GBD Skupina, H&R.

Kordež je bil zaradi vsega naštetega po podpisu sporazuma s tožilstvom obsojen na sedem let in pol zapora ter stransko denarno kazen v višini 23.500 evrov, zaradi večmilijonskih obvodnih posojil, s katerimi je Gorenjska banka (GB) v letih 2007 in 2008 zaradi dosežene maksimalne izpostavljenosti do skupine Merkur zagotavljala financiranje prevzema Merkurja prek več posrednih družb, pa je zdaj vložena obtožba zoper nekdanje vodilne v banki. V postopkih proti odgovornim osebam, ki so bile povezane s spornimi posojili, bo Kordež bržkone nastopil kot priča.

Sporna posojila

Na specializiranem državnem tožilstvu so nam potrdili, da so v zvezi z očitki, ki se nanašajo na družbi H&R in GBD Skupina, vložili obtožbo zoper štiri osebe zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Po naših podatkih sta se v obtožbi – ta še ni pravnomočna – poleg nekdanjega predsednika uprave GB Gorazda Trčka in nekdanjega vodje sektorja trženja in kasnejšega člana uprave Tilna Zugwitza znašla še predsednik uprave idrijske družbe H&R Edvard Svetlik in Anica Klemenčič (GBD Skupina). Čeprav na tožilstvu podrobnosti obtožbe ne razkrivajo, so sporni posli, zaradi katerih je sedaj vložena obtožba, povzeti že v sodbi Kordežu, iz katere izhaja, da naj bi obdolženi s temi posli Merfinu pridobili za 10 oziroma šest milijonov evrov premoženjske koristi.

Julija oziroma avgusta 2008 je namreč uprava GB odobrila kratkoročno posojilo družbi H&R v višini 10 milijonov evrov za namen financiranja tekočega poslovanja, Svetlik pa je kot direktor družbe 14. avgusta 2008 na podlagi pogodbe o kreditiranju teh 10 milijonov evrov nakazal Merfinu. Posojilo, ki ga je dobila H&R, bi sicer moralo biti vrnjeno februarja 2009, a je GB vse do marca 2011, menda na prepričevanje Kordeža, večkrat podaljšala rok vračila.

Poravnava po pravnomočni sodbi

Ko se je Merkur znašel v prisilni poravnavi, je GB terjala vračilo denarja in aktivirala svoja zavarovanja ter sprožila pravdo za vračilo kredita, H&R pa je celoten posel neuspešno izpodbijala na sodišču s tožbo na ničnost posojilnih pogodb. Potem ko je H&R pravnomočno izgubila tožbo proti banki, je vložila revizijo na vrhovno sodišče, a nato je tožbo umaknila, ker sta banka in H&R sklenili poravnavo (ta je zajela obe vzajemni tožbi).

Banka je namreč pridobila 314.736 delnic oziroma 38,66-odstotni delež v družbi FMR (gre za delež, ki ga je prej obvladovala Hidria), in ga nato konec avgusta prodala FMR Holdingu, največjemu posamičnemu lastniku koncerna Kolektor, ter se s tem poslom v celoti poplačala.

GB je januarja oziroma februarja 2009 dala posojilo tudi kranjski družbi GBD Skupina v namen financiranja tekočega poslovanja, a je bil denar, šest milijonov evrov, dejansko namenjenem Merfinu (ta je šel v stečaj junija 2011). Banka je zahtevala vračilo kredita, Klemenčičeva pa denarja od že potopljenega Merfina ni mogla dobiti, zato je šla leta 2012 GBD v stečaj, Klemenčičeva pa se je po naših podatkih znašla v obtožbi skupaj z nekdanjim vodstvom banke.

Banka je terjatev v višini šest milijonov evrov prijavila v stečaju družbe G Skupine (nekdanja GBD Skupina) Klemenčičeve, vložila je tudi tožbo na ugotovitev terjatev. Če bo stečajni upravitelj priznal terjatev banke in bi bila ta poplačana iz stečajne mase, bo tožba na ugotovitev terjatev brezpredmetna.