Tiskane izdaje
Maribor – Višje sodišče v pritožbenem postopku ni ugodilo spretnemu računalničarju Matjažu Škorjancu, čigar zlonamerna koda je okužila računalnike po vsem svetu. Potrdilo je odločitev sodišča prve stopnje in Škorjanc bo moral v zapor za štiri leta in 10 mesecev.
Sodnica poročevalka Simona Skorpik je povedala, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, sodba je tehtna in prepričljiva, razlogov za izločitev dokazov, zbranih doma in v tujini, pa ni. Senat treh višjih sodnic je zato v sodbo okrožnega sodišča posegel zgolj v manjšem delu.
Poleg 3000 evrov kazni bo moral namreč Škorjanc plačati še 25.630 evrov, kolikor znaša razlika med premoženjsko koristjo, ki jo je pridobil s prodajo zlonamerne kode, in že zaseženim premoženjem, med drugim stanovanjem, ocenjenim na 66.000 evrov, in avtom toyota yaris, vrednim 5400 evrov. Višje sodišče mu je v kazen vštelo še dva dneva, ki ju je julija 2010 preživel v pridržanju.
Višje sodišče je potrdilo kazen tudi nekdanji Škorjančevi punci Nuši Čoh, ki je zanj dvigovala denar od prodaje kode, in sicer osem mesecev pogojne zaporne kazni z dveletno preizkusno dobo. »Gre za zelo kompleksno pravno vprašanje, vsekakor bom klientki svetoval, da najino stališče predstaviva tudi vrhovnemu sodišču,« je vložitev izrednega pravnega sredstva posredno napovedal njen zagovornik Borut Mihurko, prepričan, da Čohova ni mogla vedeti, da denar izvira iz kaznivega dejanja.
»Z odločitvijo drugostopenjskega sodišča se ne strinjam. Počakati moramo na razloge, ki so ga vodili k tej odločitvi, vsekakor pa bomo nadaljevali z vloženim izrednim pravnim sredstvom,« pa je bil kratek Škorjančev zagovornik Janko Jerman. Zoper odločitev višjega sodišča namreč ni pritožbe, kar pomeni, da je ta pravnomočna in Škorjanc lahko pričakuje poziv na prestajanje zaporne kazni.
Škorjancu so organi pregona dokončno na prste stopili oktobra 2011 in v priporu je ostal okrog 20 mesecev. V nekoliko filmski maniri so s pomočjo lestve kar skozi balkon vdrli v njegovo pritlično stanovanje, Škorjanc pa je pred njihovi očmi, medtem ko so čakali na odredbo za pregled prižganega računalnika, iz vtičnice potegnil napajalni kabel.
Na zatožno klop je Škorjanc sedel sredi leta 2012. Na ponudbo tožilstva v zameno za priznanje krivde ni pristal, raje se je odločil za dolgotrajno sojenje. Če bi priznal, bi se izvlekel s štirimi leti in pol zapora, v kolikor bi tožilstvu dal informacije, ki bi omogočile odpravo po svetu povzročene škode in pregon storilcev kaznivih dejanj, ki jim je prodal zlonamerno kodo, pa sta bila tožilca Izidor Rojs in Iztok Krumpak pripravljena ponudbo znižati na tri leta.
Bivši študent medicine, ki se je raje posvetil programiranju, je menda zlonamerno kodo od leta 2008 prodal 233-krat. Tožilstvo mu je naprtilo izdelavo zlonamerne kode BF bot, pripomočka, namenjenega za vdor v informacijski sistem, trikratno pomoč pri napadu na informacijski sistem in pranje denarja velike vrednosti.
Proces na okrožnem sodišče se je vlekel kar poldrugo leto in v tem času je na prostor za priče stopil celo agent ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI Jeff Collins. Ameriški preiskovalci so bili namreč tisti, ki so prodajalcu kode prišli na sled in o tem obvestili slovenske kolege. Držali so se pravila »sledi denarju« in njihov tajni sodelavec je ugotovil, da je treba kupnino prek plačilnega sistema Western Union nakazati v Slovenijo Nuši Čoh.
Collins je pojasnil, da so program takoj poslali v analizo ter nadaljevali komunikacijo z Iserdom (spletni vzdevek Matjaža Škorjanca) v smeri, kakšne so funkcije programa in kaj lahko človek z njim napravi. Tajni sodelavec je tudi prejel vabilo za vstop na spletno stran Dark code (temna koda), na vrhu katere je bilo po Collinsovih besedah zapisano, da gre za najboljšo tržnico za nakup zlonamerne opreme.
Collins je ocenil, da je zlonamerna koda – najbolj vneto sta jo uporabljala neka Španca, ki sta okužene računalnike združila v omrežje Mariposa (metulj) in kradla podatke o kreditnih karticah – samo v Združenih državah Amerike povzročila za najmanj 30 milijonov dolarjev škode. Christopher Davis, ustanovitelj kanadskega podjetja Defence Intelligence, ki se ukvarja z varnostjo informacijskih sistemov, pa je razkril, da se Butterfly botnet ni razširil le v Zahodno Saharo in Severno Korejo.
