Tiskane izdaje
Maribor - »Če me odvežete molčečnosti, bom povedal še kaj drugega, tudi takšnega, zaradi česar bo padla polovica sedanje vlade.« Tako je nekdanji mariborski župan Franc Kangler včeraj na začetku glavne obravnave v zvezi z domnevno zlorabo položaja opisoval spornost odredbe o prisluhih, ki jo je podpisal sodnik Janez Žirovnik.
Gre za sodni postopek zaradi domnevno prirejenih razpisov za podelitev službe Astrid Bah v okviru Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (JMSSM) in nakupa stanovanjskih enot nekdanjega samskega doma v vrednosti 1.334.000 evrov, pri čemer naj bi razpisnim pogojem ustrezala le ponudba podjetja Vamar, lastnik in direktor pa je bil v času usklajevanja posla Radivoje Vasić, stric Kanglerjeve žene.
Iz prestreženih telefonskih pogovorov med Kanglerjem in Bahovo je menda razvidno, da sta se pogovarjala tako o zaposlitvi kot tudi o plačilu šolnine za pridobitev sedme stopnje izobrazbe, za šolnino za Bahovo, ki je kasneje postala njegova podžupanja, pa je sklad plačal 4642 evrov.
Kangler in njegov odvetnik Marko Bošnjak sta zahtevala izločitev dokazov, ki so bili pridobljeni s prisluhi. Po njunem mnenju je dovolj prepričljiv vzrok za to že odločitev vrhovnega sodišča avgusta lani, ko je bila razveljavljena sodba v primeru neupravičene dodelitve stanovanja vedeževalki Karin Ježevita, ki je prav tako temeljila predvsem na prisluhih, poleg tega so se domnevno pri uporabi, interpretaciji in hranjenju teh dokumentov dogajale številne nepravilnosti.
Sporen naj bi bil že povod za odredbo, ki je po Kanglerjevih besedah temeljil na treh anonimnih pismih, te so po njegovem spisali kar policisti sami. To je menda razvidno ob primerjavi z uradnimi zaznamki policije, sodišču pa je predložil tudi forenzično mnenje, ki naj bi to dokazovalo. Še bolj sporen je zanj podpis sodnika na odredbi. Janez Žirovnik je bil pred nastopom sodniške funkcije sodelavec Sove, Kangler pa je bil kot poslanec v več mandatih član komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, zato so bili med njima večkrat spori in povišani toni.
Kangler je to podkrepil z notarsko overjenima izjavama Jožeta Jerovška in Rudolfa Mogeta, ki navajata, da je Kangler »pogosto prišel v oster verbalni konflikt z zaposlenimi na agenciji, tudi s takratnim svetovalcem, kasneje pa namestnikom direktorja Sove Janezom Žirovnikom«. Podpisnika tudi obžalujeta, da se Žirovnik kot sodnik ni izločil iz vseh postopkov, ki so povezani s Kanglerjem.
Kangler je imel tudi vrsto drugih pripomb na delo Sove, a zaradi zaupnosti podatkov o tem ne more javno spregovoriti. Bošnjak je izpostavil, da je povsem netransparentno tudi ravnanje s pridobljenimi prisluhi. Čeprav bi morala policija vso gradivo predati tožilstvu, mu je dostavila le kopije. Kangler je dodal, da gre očitno za ponarejanje ali lepljenje prisluhov, v ozadju pa so predvsem interesi, da se ga diskreditira in osramoti.
To naj bi dokazovalo tudi predvajanje prisluhov v nekaterih drugih kazenskih postopkih, ki potekajo zoper njega, saj je tožilec Boris Marčič (ta je zdaj v suspenzu) predvajal telefonske pogovore, ki z očitanimi kaznivimi dejanji niso bili povezani.
