Kanglerja zadržale zdravstvene težave

Maribor – Nekdanji mariborski župan Franc Kangler bi moral včeraj v razmiku dveh ur kar dvakrat sesti na zatožno klop, zaradi razvpitih radarjev ter spornih zaposlitve mlade podžupanje Astrid Bah in nakupa stanovanjskih enot. Vendar se ni pojavil, zadržale so ga javnosti nerazkrite zdravstvene težave.

Zgodba o radarjih je dobro znana, saj so bili prav ti povod z množični upor zoper Kanglerja in posledično njegov odstop. Kasneje so v pogodbo med Mestno občino Maribor in Iskro Sistemi nos vtaknili še kriminalisti in posledica preiskave je sodni postopek zoper četverico.

Poleg Kanglerja je tožilka Katja Arnuš (zamenjala je suspendiranega tožilca Borisa Marčiča) na zatožno klop spravila še šefa občinskega urada za komunalo in promet Vilija Eisenhuta, Tomaža Vrčka iz Iskre ter Boštjana Ferka iz Inštituta za javno-zasebno partnerstvo. Zadnji na predobravnavni narok ni prišel, pravzaprav sploh ni prevzel sodnega poziva, Vrčko in Eisenhut pa sta krivdo zanikala. Tožilka jima je v zameno za priznanje krivde ponudila po tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta.

Ker Kangler boleha, Arnuševa očitkov, ki se nanašajo nanj, ni javno predstavila, a je jasno, da se veliko ne razlikujejo od očitkov, ki jih je naprtila preostali trojici. Tej očita, da so nekdanjemu županu naklepoma pomagali pri zlorabi uradnega položaja. Razpis je bil menda povsem pisan na kožo Iskri. Ko so predstavniki te ljubljanske družbe predstavili predlog ponudbe za avtomatizacijo cestnega prometa, in sicer v smeri, da bi si investicijo poplačali iz prometnih prekrškov, je po prepričanju tožilstva Vrčko priskrbel zunanje svetovalce, med njimi Ferka, in družno so se menda dogovarjali, na kakšen način bodo posel dobili Iskra Sistemi.

Sumljiva zaposlitev mlade podžupanje

Med postopkom so menda ves čas načrtovali gradnjo prekrškovnega sistema, a tega niso objavili v javnem razpisu. Na koncu se je pogodbena cena ustavila pri skoraj 30 milijonih evrov, pri čemer velja opozoriti, da je občina prvotno objavila razpis za javno-zasebno partnerstvo, vreden le pet milijonov evrov.

Datum začetka sodnega procesa še ni znan, prej se morata o krivdi (18. februarja) izreči še Kangler in Ferk. Prav tako ni znano, ali bo sodnica ugodila predlogu Eisenhutovega odvetnika Roka Gerloviča po izločitvi rdečega fascikla s seznama dokazov. Eisenhut je namreč dejal, da gre za njegov osebni fascikel, ki ga je posodil nekdanjemu direktorju mestne uprave, pravniku Marku Žuli, ta pa ga je izročil preiskovalcem. Ker Eisenhut nima potrdila o zasegu, gre po prepričanju Gerloviča za nedovoljen dokaz.

Medtem je, a šele dobro leto po tem, ko se je Kangler izrekel za nedolžnega, le stekel postopek zaradi domnevno prirejenih razpisov za podelitev službe Astrid Bah in nakupa stanovanjskih enot. Vendar zgolj zoper direktorico Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (JMSSM) Tanjo Vindiš Furman, saj je sodnica Alenka Golčer postopek zoper obolelega Kanglerja izločila.

Raven transparentnosti

Glede nakupa stanovanjskih enot v vrednosti 1,334.000 evrov, kjer da je lahko razpisnim pogojem ustrezala le ponudba podjetja Vamar, je Vindiš Furmanova dejala, da je šlo za razpis z najvišjo ravnjo transparentnosti, čeprav bi lahko posel sklenili tudi brez razpisa. Prav tako je zanikala, da bi bila služba Bahovi prinesena na pladnju, še sama se je čudila, da sta se prijavili le dve kandidatki.

Razpis je bil objavljen le v prostorih zavoda za zaposlovanje, ne pa tudi na spletu, trdi tožilstvo, a se je šefica JMSSM branila, da je to običajna praksa: »Astrid Bah (kasneje je postala celo Kanglerjeva podžupanja, op. p.) je diplomirala iz stanovanjskih zadev, kar je za nas pomembno, saj je takšnih diplomantov malo.«