Karnerjeve nepremičnine brez ameriške plombe

Ljubljana – S pomočjo Odvetniške pisarne Čeferin je Mihael Karner pred pomembno zmago. Prepoved odtujitve ali obremenitve 14 parcel na Viču je namreč prenehala veljati 4. decembra lani. Poleg tega je sodišče zavrnilo predlog tožilstva po podaljšanju prepovedi. Ameriška sodna oblast, ki je za prepoved prosila naše pravosodno ministrstvo, se na odločitev ni pritožila.

V zapleteni zadevi, ki se vleče od predlani, si je ameriško zvezno okrožno sodišče iz Massachusettsa prizadevalo, da bi tako kot v Avstriji in na Hrvaškem Mihaelu Karnerju tudi v Sloveniji zamrznili vse premoženje. Zahtevek za mednarodno pravno pomoč, ki ga je obravnavalo ljubljansko okrožno sodišče, je utemeljevalo s tem, da je po ameriški obtožnici z dne 3. marca 2010 Karner s sodelavci od leta 2000 do 2010 po mreži spletnih strani menda nezakonito prodajal steroide po vsem svetu (vključno s tisoč strankami iz ZDA) in da je s tem samo v obdobju od 2000 do 2008 zaslužil vsaj 50 milijonov dolarjev. Zapisalo je še, da je prodajo nadaljeval vsaj do decembra 2011.

Tako zasluženi denar je po njihovih podatkih vložil v nepremičnine v Ljubljani (14 parcel na Viču, na katerih bi gradil elitno sosesko Urbana oaza), v Avstriji (hiša) in na Hrvaškem (nepremičnine in jahta) ter »tako prikrojil izvor denarja«. Slovenskemu sodišču je ameriško dalo vedeti, da sta avstrijska in hrvaška sodna oblast Karnerju že omejili razpolaganje z nepremičninami in jahto. Zato je pričakovalo, da bo enako storilo tudi slovensko in ugodilo »predlogu za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjskih koristi s tem, da odredi zemljiški knjigi, naj vpiše zaznambo prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnin oziroma njihovih deležev v lasti podjetij Merideis in Velinvestment s sedežema na Vilharjevi 27 v Ljubljani«. Poleg že omenjenih parcel na Viču so navedli tudi Karnerjev avtomobil porsche 911, ki ga je Karner leta 2007 kupil za 162.840 evrov.

Vendar Karner trdi, da je sklep o nepodaljšanju plomb na nepremičninah na Viču že pravnomočen, kar verjetno tudi drži.

Zanimivi podatki

V obrazložitvi zahtevka ameriškega sodišča je zanimiva zgodovina Karnerjevega poslovanja in način, kako naj bi prek podjetij v tujini opral domnevno nezakonito zaslužen denar. Zapisali so, da Karner za obdobje od 1. februarja 2002 do 31. decembra 2008 na Durs ni prijavil nobenega dohodka, četudi je bil menda zaposlen v ljubljanskem studiu Sonček od 1. februarja 2002 do 30. septembra 2005. Čeprav je bil pozneje domnevno brezposeln, je menda vseeno pridobil prej navedeno premoženje. Navedli so še, da je tudi njegova partnerka Alenka Karner prijavljala le minimalni dohodek, tako ona kot njuni otroci pa da niso imeli nobenega premoženja.

Ameriško sodišče je zato zelo začudilo, ko jim je naš Durs posredoval podatke, da je Mihael Karner našemu davčnemu uradu posredoval izpiske bančnega računa za družbo Northstar Trading (z dvigi gotovine v skupnem znesku 1.980.508 evrov), z bančnega računa podjetja Ammersham Commercial Ventures (dvigi za 127.000 evrov) in dokumentacijo z dne 5. decembra 2005, ki kaže, da je kot edini ustanovitelj podjetja Panya Ag iz Liectensteina in ustanoviteljski lastnik podjetja Nipl za kontakt navajal svoj spletni naslov. Dobilo je tudi dokumentacijo, da je Nipl povečal svoj osnovni kapital za 1.013.723 evrov v obliki stvarnega vložka, ki je vključeval tudi nepremičnine na Viču. In kdaj ter za koliko je kupil svojega porscheja.

Slamnata podjetja

Za ZDA sta omenjeni tuji podjetji slamnati, saj je Mihael Karner ob prošnji, naj razkrije podrobnosti njunega delovanja, izjavil le, »da je popolnoma opustil te vsebine in da mu jih sporazum o poslovni tajnosti ne dovoli razkrivati«. S tem so bili za ameriško oblast podani utemeljeni razlogi za sum, da je Karner poskušal zakriti dejstvo, da je imel iz razpečevanja steroidov velike prihodke, ki so bili na računih slamnatih podjetij. Zapisali so še, da je slovenskim davčnim uradnikom 2. julija 2009 dejal, da je med letoma 2003 in 2004 po delih kupil nepremičnine tovarne Tovil na Viču, skupno ceno milijon evrov pa poravnal z gotovino. Na enak način pa da je kupil tudi porsche. Priznal jim je celo, da ima v davčnih oazah podjetja za e-poslovanje kot prej omenjeni podjetji in da je tako ustvarjene dohodke prenesel na račune avstrijskih bank, jih pozneje dvignil in deponiral v več sefov, katerih imetnik je skupaj z ženo Alenko. Za navedeno obdobje pa niso našli nobenega dokaza, da bi imel Karner kakršnokoli zakonito zaposlitev.

Zaslišanje v Avstriji

Ko je 11. januarja leta 2012 v Avstriji potekala razprava o zahtevku ZDA, da ji izročijo obtožene Mihaela, Alenko in Matevža Karnerja, je Mihael Karner razkril, »da je prodajal steroide prek interneta in zaslužil 2,5 milijona evrov, čeprav je slovenskim davčnim uradnikom za isto obdobje razlagal, da ni imel prihodkov oziroma da je posloval z izgubo«. Nato je opisal, kako je od leta 2000 do leta 2007 ali 2008 po spletu nabavljal in razpečeval prepovedane substance, da osebno ni poznal nobenega kupca in da niti ne ve, koliko kupcem jih je prodal. In izjavil, »da je leta 2008, ko je v Sloveniji začel veljati zakon o prepovedi prometa z nedovoljenimi substancami, na Univerzi v Ljubljani naročil strokovno analizo in pridobil njeno mnenje, da je poslovanje, kakršnega je opravljal, zakonito«.

Nadalje so odkrili, da je Uroš Slivnik, družabnik Mihaela Karnerja, na začetku avgusta 2011 Karnerju »pomagal ustanoviti slamnati podjetji in jih prenesti v državi, znani po šibkem davčnem nadzoru. V Belizeju je ustanovil podjetje Merideis International Investments, tja pa iz Liechtensteina prenesel tudi firmo Velinvestment. Povezave sežejo tudi v podjetje Sagax Investment Group iz Belizeja.

Potek postopka

V kazenski zadevi proti Mihaelu Karnerju in drugim, ki so obtoženi pranja denarja, uvažanja in razpečevanja anabolikov, je preiskovalni sodnik 4. decembra 2013 odredil začasno zavarovanje zahtevka za nepremičnine, izločil pa je avtomobil (ki naj bi bil že prodan). Sledila je pritožba Odvetniške pisarne Čeferin, a je senat o njej odločal tako dolgo, da je bila uredba, s katero je preiskovalni sodnik podaljšal zamrznitev premoženja od 4. junija do 4. decembra 2014, že izdana.

Senat okrožnega sodišča je namreč pritožbi zagovornikov, da je šlo za bistveno kršenje določil kazenskega postopka, za zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ugodil šele 2. julija lani. Preiskovalnemu sodniku je naložil, naj v ponovljenem postopku ugotovi, ali je bilo kaznivo dejanje uvoza in distribucije anabolikov storjeno, preden je bilo v naši zakonodaji zapisano kot kaznivo, ali ne. In ta je ugotovil, da v obtožbi ameriškega sodišča ni dovolj dokazov, da je obtoženi kazniva dejanja izvajal vsaj do leta 2010, ko je pri nas že veljal zakon o prepovedi prometa z nedovoljenimi substancami, kakršni so anaboliki.