Kazenski zakonik za mladoletnike menda še letos

Od nadaljevanja kaznivih dejanj poskušajo mladostnike prepričati z vzgojo in prevzgojo.

Objavljeno
28. marec 2016 22.30
Vrata ključavnica. Ig 25. februar 2015.
Mihael Korsika
Mihael Korsika

Ljubljana – Ministrstvo za pravosodje je v osnutku zakona o obravnavanju mladoletnih oseb predlagalo, da bi prekrške in kazniva dejanja mladoletnikov obravnavali v enem zakonu. A po oceni vrhovnega sodišča bi to zahtevalo obsežne spremembe na kadrovskem, organizacijskem, prostorskem in informacijskem področju.

Zakonodajalec je ob sprejetju novega kazenskega zakonika leta 2008 predvideval ločitev med polnoletnimi in mladoletnimi storilci kaznivih dejanj ter pripravo posebnega, krovnega kazenskega zakonika za mladoletnike. Pri tem je državni zbor določil, kateri členi iz prejšnjega kazenskega zakonika še vedno veljajo za mladoletne, in sicer do uveljavitve mladoletniškega kazenskega zakonika.

Kmalu po uveljavitvi, so se v javnosti pojavile nasprotujoče si razlage veljavnosti takšne rešitve. Vrhovno sodišče je z načelnim pravnim mnenjem maja 2009 potrdilo interpretacijo, da do sprejetja posebnega kazenskega zakona za mladoletnike veljajo relevantne določbe – 31 členov – prejšnjega kazenskega zakona, ki pokrivajo področje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Določbe zakonika iz leta 2008 veljajo za mladoletne le v primeru, če ne nasprotujejo določbam zakonika iz leta 1994. Dva meseca pozneje je o tem odločalo tudi ustavno sodišče, ki je pritrdilo mnenju vrhovnega sodišča.

Od uveljavitve kazenskega zakonika je minilo že več kot sedem let, vendar v tem času mladoletni prestopniki še niso dobili svojega zakona, kar se bo menda spremenilo še letos. Delovna skupina, ki jo je sestavilo ministrstvo za pravosodje, je pred časom namreč pripravila predlog zakona o obravnavanju mladoletnih oseb in ga poslala v predhodno strokovno usklajevanje.

»Predlog zakona je predvideval podobno obravnavo mladoletnih oseb, ki izvršijo dejanja z znaki kaznivega dejanja in dejanja, ki imajo znake prekrška. To bi pomenilo bistveno spremembo glede na sedanji način obravnavanja mladoletnih storilcev prekrškov,« so pojasnili na ministrstvu za pravosodje. Dodali so še, da so predvsem s tožilstva in sodišča prejeli utemeljene pripombe, da bi jim takšen pristop povzročil velike organizacijsko-kadrovske in informacijsko-tehnične težave.

Določitev pristojnosti

»Menimo, da je z vidika obravnavanih sprememb najpomembnejše vprašanje določitev pristojnosti (prenos pristojnosti na okrožna sodišča), ne pa vprašanje, ali naj bo materija urejena v enem ali več zakonih. Po naši oceni navedena možnost zahteva obsežne spremembe na kadrovskem, organizacijskem, prostorskem in informacijskem področju,« so pojasnili na vrhovnem sodišču.

Tako prekrškovne kot kazenske mladoletniške zadeve se na sodiščih po njihovih navedbah rešujejo relativno hitro, saj je bilo več kot 79 odstotkov pripada kazenskih zadev rešeno v šestih mesecih, v 12 mesecih pa že skoraj 95 odstotkov. »Zato se ne bi smelo zgoditi, da bi spremembe povzročile zastoj pri njihovem obravnavanju,« opozarjajo na vrhovnem sodišču.

 



Predvideni vzgojni ukrepi

Ministrstvo za pravosodje se je na podlagi pripomb tožilstva in vrhovnega sodišča odločilo, da je potreben ponovni premislek »o tem, da bi še naprej v ločenih predpisih urejali materialnopravni ter procesni položaj mladoletnih prekrškarjev in mladoletnih storilcev kaznivih dejanj«. Ob strokovni podpori ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pripravlja ministrstvo za pravosodje nov predlog zakona o obravnavi mladoletnih prestopnikov, ki ga bo treba ponovno posredovati v predhodno strokovno usklajevanje. »Sprejetje novega zakona je sicer predvideno že letos,« so napovedali na pravosodnem ministrstvu.

Zakonodajalec je za mladostnike v nasprotju s polnoletnimi storilci predvidel posebne kazenske sankcije, in sicer vzgojne ukrepe, s katerimi poskuša z vzgojo in prevzgojo mladostnikov preprečiti, da bi nadaljevali kazniva dejanja.

V skladu z veljavno zakonodajo otroci do 14. leta kazensko niso odgovorni, kar pomeni, da se jih ne obravnava na sodišču. Center za socialno delo dobi obvestilo o storjenem kaznivem dejanju otroka in opravi pogovor s starši in otrokom ter jim poda informacije o možnih socialno-varstvenih storitvah.

Kazenska odgovornost

Ko mladostnik dopolni 14 let, postane kazensko odgovoren. Po prejemu ovadbe, ki jo poda policija, tožilstvo zahteva uvedbo pripravljalnega postopka. Postopek proti mladoletniku je lahko uveden za vsa kazniva dejanja samo na zahtevo tožilca. V postopku proti mladoletnim osebam se sicer ne vlaga obtožnih aktov, ampak predloge za izrek vzgojnega ukrepa ali kazenske sankcije.

Pri tem je predvidena postopnost izrekanja vzgojnih ukrepov, od najblažjih, kot so navodila in prepovedi, do strožjih vzgojnih ukrepov, kot so nadzorstvo organa socialnega varstva ter vzgojni ukrepi oddaje v vzgojni zavod in najstrožji prevzgojni dom.

Mladoletniku, ki je dopolnil šestnajst let, je lahko izrečena tudi zaporna kazen, vendar le za kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen, višja od petih let zapora. Mladoletnik mora biti tudi kazensko odgovoren. To ugotavlja izvedenec psihiater. Sodišče mora presoditi tudi čas, ki je potreben, da je mladoletnik prevzgojen, zato zaporna kazen ne sme biti krajša od pol leta in ne daljša od petih let.