Kjer bi morali biti varni, se zgodi največ nesreč     

Do 15. februarja poteka akcija, katere namen je izboljšati varnost pešcev v prometu.

Objavljeno
06. februar 2015 16.05
acr odsevniki
Jure Predanič, kronika
Jure Predanič, kronika

Ljubljana – Lani je v prometnih nesrečah umrlo 14 pešcev, kar je 13 odstotkov vseh žrtev prometnih nesreč. Čeprav se število žrtev zadnja leta zmanjšuje, so pešci še vedno med najbolj ogroženimi. Te dni zato poteka akcija za njihovo večjo varnost, ko bodo tudi policisti bolj pozorni na kršitve.

Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) je skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, policijo in drugimi pripravila akcijo, katere namen je opozoriti na varnost pešcev. Ni naključje, da prvi del letošnje akcije poteka te dni, do 15. februarja, drugi del pa bo med 1. in 18. oktobrom. Po besedah Mateje Markl z AVP so tako zajeli obdobje, ko so noči daljše in vidljivost slabša, kar je za pešce še posebej nevarno.

V okviru priprave novega nacionalnega programa varnosti cestnega prometa so pripravili podrobnejšo analizo stanja varnosti pešcev. Ključna ugotovitev za lansko leto je, da se je varnost pešcev na splošno izboljšala, lani je bilo kar 35 odstotkov manj smrtnih žrtev, razveseljivo je, da med njimi ni bilo otrok. Število prometnih nesreč z udeležbo pešcev je bilo sicer približno enako, več pa je bilo hudo poškodovanih pešcev, in sicer za 17 odstotkov. Delež pešcev med vsemi smrtnimi žrtvami se je zmanjšal in znaša 13 odstotkov, kljub temu pa ostajajo med najbolj ogroženimi skupinami v prometu, je opozoril Igor Velov, v. d. direktorja AVP.

Skrb vzbujajoče je, da je bil delež nesreč s pešci znotraj naselij – kjer bi se ti morali počutiti najbolj varne – največji v zadnjih letih, in sicer 94 odstotkov, v naseljih se je zgodilo polovico vseh smrtnih nesreč pešcev. Med vzroki za prometne nesreče sicer izstopajo neupoštevanje pravil prednosti (27 odstotkov), nepravilnosti pešca (19 odstotkov) ter prevelika hitrost (17 odstotkov) in premiki vozil (15 odstotkov). Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom pešcev se zgodi v temnem delu dneva – v jesensko-zimskem obdobju, zato bi na agenciji radi povečali uporabo odsevnih teles med njimi. Najbolj ogroženi so pešci, starejši od 55 let – povprečna starost smrtnih žrtev je skoraj 60 let.

Veliko nesreč se je zgodilo pri prečkanju ceste, in to večinoma na označenih in semaforiziranih prehodih za pešce oziroma v njihovi bližini. Zato bodo policisti po besedah Matjaža Leskovarja z generalne policijske uprave izvajali poostren nadzor predvsem na teh mestih, pozorni bodo predvsem na najhujše kršitve.

Kako na videz manjše razlike v hitrosti vplivajo na poškodbe, jasno potrjujejo študije, po katerih pešec najverjetneje utrpi le lažje poškodbe pri trku z vozilom s hitrostjo okrog 30 kilometrov na uro. Že pri trku z 48 kilometri na uro je verjetnost hujše in smrtne poškodbe polovična, pri trku s hitrostjo 64 kilometrov na uro pa je verjetnost za smrtne poškodbe že 90-odstotna.

Ker je poleg starejših med poškodovanimi tudi veliko otrok, bodo v okviru akcije pripravili preventivne aktivnosti za mlajše. Tako bodo 30 najuspešnejših oddelkov osnovnih šol, ki so sodelovali v akciji Bodi preViden, nagradili z odsevniki. Februarja bodo tudi predstavili rezultate natečaja Pešcem varna in prijazna občina ter razglasili lokalne skupnosti, ki bodo kot primer dobre prakse prejele ta naziv.