Kriminal belih ovratnikov ostaja prioriteta

Na zatožnih klopeh tudi v letu 2017 znana imena, ljubljanski župan se je rešil dveh sodnih preiskav.
Objavljeno
02. januar 2018 19.24
Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana, v Ljubljani, 20. aprila 2017. [Zoran Janković,župani,politika,politiki,občine,mestne občine]
Iva Ropac
Iva Ropac
Ljubljana – Premoženjska škoda, ki je posledica gospodarske kriminalitete, zavzema zelo velik delež v primerjavi s škodo celotne kriminalitete. Pregon gospodarske kriminalitete je kot eno izmed prioritet izpostavil tudi nov generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je v začetku maja 2017 za šest let prevzel vodenje vrhovnega tožilstva. Gospodarski kriminal je bil tudi zadnja leta pri vrhu interesa organov odkrivanja in pregona, letos je nekaj tovrstnih odmevnih postopkov dobilo tudi sodni epilog. Nekaj smo jih popisali.

Januarja so zaradi oškodovanja SCT za 2,66 milijona evrov med letoma 2004 in 2007 na večletne zaporne kazni nepravnomočno obsodili takratnega poslovnega sekretarja SCT Jožeta Prostorja (štiri leta in pet mesecev) ter njegova pomagača Andreja Feguša (štiri leta in tri mesece ter 12.500 evrov stranske denarne kazni) in Andreja Kranjca (sedem let in deset mesecev enotne zaporne kazni ter stransko denarno kazen 20.830 evrov). Vsem trem je naložilo, naj SCT v stečaju nerazdelno plačajo 2.665.930 evrov. SCT je namreč plačeval fiktivne svetovalne posle različnim slamnatim podjetjem, ki sta jih odpirala Feguš in Kranjc.

Prostor je po prepričanju tožilstva delal po navodilih Ivana Zidarja, a za slednjega postopka bržkone ne bodo nikoli izpeljali, prav tako po vsej verjetnosti ne bo nikoli odslužil 14-mesečne zaporne kazni v zadevi Čista lopata. Sodišče mu je januarja odhod v zapor odložilo, dokler traja zdravljenje in glede na zdravje 79-letnega nekdanjega prvega moža propadlega gradbenega giganta, ki je čedalje slabše, je možnost, da bo kdaj videl notranjost zaporniške celice, skoraj nična.

Še vedno o Patrii

Medtem ko Bine Kordež zaradi spornega financiranja menedžerskega prevzema Merkurja že nekaj časa prestaja zaporno kazen, so konec januarja na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča sedli nekdanji vodilni v Merkurjevi hišni financerki Gorenjski banki (GB).

Na predobravnavnem naroku je krivdo za zlorabo položaja in krivo ovadbo zavrnil nekdanji predsednik uprave GB Gorazd Trček, enako je storil nekdanji vodja sektorja trženja in kasnejši član uprave Tilen Zugwitz. Anica Klemenčič iz GBD Skupine k naroku ni pristopila, zato je sodišče tudi zanjo štelo, da krivde ne priznava. Čeprav je soobtoženi Edvard Svetlik s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde in je bil pripravljen v zameno za pogojno zaporno kazen in stransko denarno kazen priznati krivdo v zadevi Merfin, je naknadno odstopil od sporazuma, ker je tožilstvo po podpisu sporazuma hotelo spremeniti obtožbene očitke. Ker obtoženi krivde ne priznavajo, poteka redni sodni postopek. V tej zadevi gre za več spornih večmilijonskih obvodnih posojil, s katerimi je GB v letih 2007 in 2008 zaradi dosežene največje izpostavljenosti do skupine Merkur zagotavljala financiranje prevzema Merkurja prek več posrednih družb.

Februarja je senat Višjega sodišča v Ljubljani zavrnil pritožbo Petra Zupana in Jureta Cekute v zadevi Patria II po razveljavitvi obsodilne sodbe višjega sodišča na vrhovnem sodišču (prvostopenjske sodbe niso razveljavili). Zupan je tako obsojen na dveinpolletno zaporno kazen zaradi zlorabe položaja v postopku izbire ponudnika za dobavo osemkolesnih oklepnikov, Cekuta pa zaradi napeljevanja na štiri leta in štiri mesece zaporne kazni. Kazen bi moral začeti prestajati poleti, a je pred tem podal predlog za odlog prestajanja kazni iz zdravstvenih razlogov, nato pa se zatekel v Sarajevo, kjer je zaprosil za azil. Sodišče o njegovi prošnji za odlog kazni še ni dokončno odločilo.

Vojteha Volka, nekdanjega prvega moža Mipa, je februarja ljubljansko okrožno sodišče nepravnomočno obsodilo na šest let zapora, njegovega sina Marka Volka, nekdanjega direktorja Mipa, in zeta Martina Kovača, nekdanjega vodjo Pomurke, pa na dve leti in pol zapora. Tožilstvo je Vojtehu Volku očitalo, da je zlorabil položaj, ko naj bi prek svojega srbskega podjetja Kolbis svojemu italijanskemu podjetju Eurovit nezakonito pridobil 315.000 evrov premoženjske koristi. Poleg tega je vsem trem očitalo, da so namenoma preslepili pet bank in jih oškodovali za približno šest milijonov evrov. Bankam naj bi posredovali prirejene bilance, da so dobili nova posojila, podjetje pa je šlo kljub temu 2009. v stečaj.

Za okrožnim sodiščem je aprila še višje sodišče potrdilo, da Zoran Janković 2005. ni zlorabil položaja predsednika uprave družbe Mercator v zadevi Niš. Višji sodniki so potrdili oprostilno sodbo tudi za nekdanjega člana uprave Mercatorja Stanislava Brodnjaka, za direktorja ciprske družbe Facim Borisa Milevoja pa pogojno obsodbo spremenili v zaporno kazen. Janković pa se je rešil še dveh primerov. In sicer je sodišče potem, ko je iz spisa v postopku zaradi domnevne zlorabe položaja oziroma posredovanja pri zaposlitvi javne uslužbenke (gre za tako imenovani primer Farmacevtka v Lekarni Ljubljana) izločilo tožilske dokaze, zavrnilo zahtevo za preiskavo. Sodne preiskave ne bo niti v zvezi s sanacijo gramozne jame v Stožicah.

Na zatožni klopi cerkveni možje ....

Potem ko je bila preiskava poslov preprodaje delnic Mladinske knjige Založbe v letih 2003 in 2004, s čimer je Nadškofija Maribor čez noč zaslužila dobrih 1,2 milijona evrov na račun drugih podjetij, končana, je tožilstvo aprila vložilo obtožbo zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic v sostorilstvu. Obtožba zoper upokojenega nadškofa Franca Krambergerja, takratnega predsednika uprave družbe za upravljanje NFD Stanislava Valanta, nekdanjega dolgoletnega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca in nekdanjega prvega moža Etola Ivana Fermeta je postala pravnomočna avgusta.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je julija končalo sojenje parohu ljubljanske Srbske pravoslavne cerkve Peranu Boškoviću, ki je bil oproščen obtožbe, da je zlorabil položaj pri opravljanju gospodarske dejavnosti, kriv pa je poneverbe oziroma protipravne prilastitve denarja, ki ga je porabil za zasebne namene. Nepravilnosti naj bi se dogajale pri gradnji ljubljanskega kulturno-pastoralnega centra, sodni senat mu je določil pogojno kazen šestih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Sodba še ni pravnomočna.

Septembra je na prestajanje petletne zaporne kazni zaradi pranja denarja pri prodaji delnic Istrabenza odšel Igor Bavčar, vrhovno sodišče pa je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero je Boško Šrot izpodbijal pravnomočno obsodilno sodbo za zlorabo položaja pri financiranju menedžerskega prevzema Pivovarne Laško. Šrot od oktobra 2014 na polodprtem oddelku zapora na Dobu prestaja zaporno kazen devet let in pet mesecev (tudi zaradi nezakonite prodaje delnic Istrabenza).


Mnogi so napovedovali, da Igor Bavčar ne bo nikoli videl zaporniške celice, a od konca sepembra že spi na Dobu. Foto: Jože Suhadolnik/Delo


... in bančniki

Potem ko je višje sodišče na pritožbo tožilstva razveljavilo oprostilno sodbo, se je septembra začelo novo sojenje trem nekdanjim članom uprave NLB – Drašku Veselinoviču, Miranu Vičiču in Mateju Naratu –, ker so aprila 2009 pod zelo dobrimi pogoji odobrili stanovanjski posojili vodji kabineta takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja Simoni Dimic in njenemu očetu Viktorju za nakup in obnovo hiše v vrednosti 350.000 evrov.

Konec septembra so nekdanjega vodjo gorenjske podružnice NLB Dušana Šuštarja nepravnomočno obsodili na štiriletno zaporno kazen, ker je leta 2008 zlorabil položaj, zavedel takratne vodilne v NLB glede odobritve dveh posojil v vrednosti 2,75 milijona evrov, za kateri naj bi vedel, da ne bosta vrnjeni.

Matej Raščan, nekdanji predsednik uprave in lastnik podjetja Delo Revije, je bil oktobra v skladu s sporazumom o priznanju krivde, ki ga je podpisal s tožilstvom, obsojen zaradi zlorabe položaja in poslovne goljufije na štiri leta zapora (ki jih bo preživel na odprtem oddelku na Dobu) in plačilo 34 milijonov evrov.


Zaradi ravnanj Mateja Raščana je za uspešnimi revijami ostalo le pogorišče. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Ponovljeno sojenje nekdanjemu direktorju Stanovanjskega sklada RS Edvardu Ovnu in nekdanjemu direktorju družbe Etaline Inženiring Zdravku Strmčniku zaradi domnevne zlorabe položaja pri preprodaji zemljišč pred petnajstimi leti je oktobra obema prineslo oprostilno sodbo. Tožilstvo je prepričano, da se je Oven s Strmčnikom dogovoril, da bo Etaline od kmetov na območju Škofovih zavodov odkupil zemljišča, ki jih bo nato stanovanjski sklad odkupil po višji ceni. Sodba še ni pravnomočna, novembra pa je bil nepravnomočno oproščen še drugi nekdanji direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Primož Pirc. Njemu in Miranu Planincu, direktorju družbe Energocommerc, d. o. o., je tožilstvo poskušalo dokazati, da sta sklad pri nakupu zemljišč v Ivančni Gorici in Lukovici pred dobrim desetletjem oškodovala za 826.000 evrov.

Sredi decembra sta nekdanja člana uprave Factor banke Boris Pesjak in Ciril Dragonja ter Boris Milevoj in Boris Miklavčič na predobravnavnem naroku zanikali očitke tožilstva v zvezi z odobritvijo kredita družbama Factor Leasing in BSD Nepremičnine leta 2008. S sporazumom o priznanju krivde je očitke priznala le bančnica Mojca Lampret Kričej v zameno za enotno kazen treh let zapora pogojno na pet let. Lampret Kričejeva mora plačati 12.000 evrov stranske denarne kazni in vrniti 23.000 protipravno pridobljene premoženjske koristi.